Petek, 12. 11. 2021, 18.00
2 leti, 5 mesecev
Gloria Kotnik se vrača v deskarsko karavano
Gloria se vrača pomirjena in manj neučakana: Materinstvo mi je pošteno odprlo oči
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,55
1
32-letna Gloria Kotnik se po porodniški odsotnosti vrača v deskarsko karavano.
"Lahko rečem, da sem z rojstvom otroka moj življenjski cilj dosegla. Povsem pomirjena sem in še nikoli v življenju se nisem počutila bolje. Nisem več tako neučakana, nervozna, zdaj si znam vzeti čas, zadihati in razmisliti o svojih nadaljnjih korakih. Sin me vsakodnevno opominja na to, kaj je v življenju res pomembno, zato se z rezultati res ne obremenjujem. Tega res ne potrebujem. Moje vodilo je, da sledim poti do cilja. To je vrnitev na raven, kjer sem nekoč že bila," sporoča najboljša slovenska deskarka Gloria Kotnik, ki se po porodniškem dopustu vrača na snežno desko.
Pred nekaj več kot letom dni je deskarka Gloria Kotnik, nekdanja mladinska svetovna podprvakinja v paralelnem veleslalomu, prek družbenih omrežij sporočila, da zaradi nosečnosti prekinja kariero, včeraj je, natanko mesec dni pred začetkom nove sezone svetovnega pokala v alpskem deskanju, 32-letna Velenjčanka z imenom, ki pomeni "slava", oznanila svojo vrnitev v karavano.
Trikratna udeleženka olimpijskih iger in že vrsto let najboljša slovenska deskarka še eno poglavje svoje športne knjige odpira bogatejša za kopico življenjskih spoznanj, bolj sproščena in umirjena ter predvsem manj neučakana.
Nazadnje je tekmovala marca 2020, ko je na tekmi svetovnega pokala v Blue Mountains v Kanadi v paralelnem veleslalomu zasedla osmo mesto. Že takrat je čutila veliko utrujenost, ki jo je pripeljala še do drugega izbruha izgorelosti, ki je bila za Kotnikovo težka, a hkrati tudi zelo dragocena izkušnja.
Kotnikova in njeni reprezentančni kolegi na predstavitvi načrtov za sezono 2021/2022.
Kdaj ste se odločili, da je bil čas porodniškega dopusta samo prekinitev in ne konec športne poti?
Že v času nosečnosti sem dejala, da samo prekinjam kariero in da si bom vzela čas za razmislek. Potem pa sem zelo hitro začela spet migati, obiskovati fitnes, želela sem si povrniti mišično maso. Brez tega sem zelo hitro začela čutiti bolečine v hrbtu, kolenih.
Če si vse življenje športnik, gibanja preprosto ne moreš kar postaviti na stran. Šport potrebujem in če se ukvarjam s športom, se tudi bolje počutim. Skozi treninge, ki sem se jih lotevala zelo počasi in zelo postopoma, sem ugotovila, da se mi je zelo hitro uspelo vrniti na visoko raven. Še sebe sem presenetila.
Kondicijo sem sicer izgubila, ampak moči pa sploh ne. Že po nekaj treningih sem se zamislila, češ, saj se super počutim, vrnitev sem vajena, tudi po poškodbah sem se morala, šport imam zelo rada … zakaj pa ne. Veliko športnic se je po nosečnosti uspešno vrnilo v šport.
Kotnikova ob Velenjskem jezeru leta 2018 med intervjujem za bralce Sportala.
Od koga ste potrebovali zeleno luč za vrnitev?
Nedvomno od mojega partnerja in moje družine. Če tega ne bi bilo, na vrnitev niti pomislila ne bi. Dejstvo je, da so moje prioritete v življenju precej drugačne kot prej in če ne bi doma uživala popolne podpore, potem se tega zagotovo ne bi niti lotila. Dejansko sem v ta čas, ki sem si ga vzela zase, vključila trening. S tem pa je zrasla tudi želja, da morda vseeno poskusim.
Kakšen scenarij vrnitve ste si zamislili? V Rusijo na prvo tekmo, ki bo čez mesec dni v Banojah, menda ne boste odpotovali.
Morda bom nastopila na tekmah v Dolomitih sredi decembra, v Carezzi in Cortini. Sicer pa se mi vse lepo izteče. Porodniški dopust se mi izteče čez mesec dni, sin je zdaj star deset mesecev.
Olimpijske igre v Pekingu se približujejo. Preizkušnja deskarjev paralelnih disciplin bo 8. februarja, na slovenski kulturni praznik.
Koliko je časovna bližina olimpijskih iger – te bodo v Pekingu že čez tri mesece – imela vloge pri vaši motivaciji za vrnitev v karavano?
Jih ni. Dejstvo je, da me je materinstvo, starševstvo res zelo spremenilo. Zdaj na stvari gledam povsem drugače. Lahko rečem, da sem z rojstvom otroka moj življenjski cilj dosegla. Povsem pomirjena sem in še nikoli v življenju se nisem počutila bolje.
Nisem več tako neučakana, nervozna, zdaj si znam vzeti čas, zadihati in razmisliti o svojih nadaljnjih korakih. Sin me vsakodnevno opominja na to, kaj je v življenju res pomembno, zato se z rezultati res ne obremenjujem.
Tega res ne potrebujem. Moje vodilo je, da sledim poti do cilja …
Ki je?
Vrnitev na raven, kjer sem bila pred materinstvom. Da tekmujem, da sem zdrava, brez poškodb in da navsezadnje dosežem tudi kakšen lep rezultat.
Da pa bi se ta trenutek obremenjevala z rezultatom, pa zame ne bi bilo dobro.
Kotnikova med svojimi navijači na Rogli.
Kako dosegljive so olimpijske igre? Te bi bile že vaše četrte.
Če bom dobro tekmovala, vsekakor niso nedosegljive. Točke od prej sem zaradi materinstva zamrznila, mislim, da bi mi zdaj zadostovali že dve uvrstitvi med deset.
Prizorišče zelo dobro poznate, saj ste tam pred leti trenirali s kitajsko reprezentanco, ki jo vodi vaš oče Peter Kotnik.
To je res. Približno vem, kakšna bo proga.
Zaradi epidemije je odpadla predolimpijska generalka na prizorišču olimpijskih iger. Koliko je to lahko manko za tiste, ki bodo progo prvič spoznali februarja, v času iger?
Odvisno od človeka, odvisno, kako deluješ. Sama se s tem nikoli nisem obremenjevala. Spremeniti ne moreš ničesar. Preprosto prideš, poskusiš progo čim bolj poskenirati, dati v podzavest in to je to. Morda se, če progo poznaš, še bolj obremenjuješ, saj želim čim več trenirati na podobnih progah. Če pa ne veš, pa pač ne veš. Peljati pa se tako ali tako znamo vsi.
Kako si danes odmerjate čas? Imate desetmesečnega sina Maja, zraven opravljate delo (Kotnikova dela za podjetje, ki se ukvarja s prodajo podložnih plošč za snežne deske), se pripravljate na vrnitev v športne vode … Ste mojstrica načrtovanja svojega časa?
Sem dobra načrtovalka, pa tudi precej fleksibilna. Ne omejujem se več na urnike. Tega zdaj več ni. Dan je dolg 24 ur in vem samo to, da moram v ta okvir spraviti vse svoje obveznosti. Ogromno dela opravim, ko sin spi. Moram reči, da je izredno priden otrok, prespi tudi vso noč in imam res veliko srečo. Lahko delujem.
Mislite, da gre res za srečo, ali pa ste preprosto že od prej vajeni žongliranja s časom?
Morda res. Vem, da je številnim mamicam na porodniškem dopustu to zelo naporno, meni pa se sploh ne zdi tako. Glede na moje življenje pred otrokom se res ne počutim utrujena, kaj šele izmučena, niti ne morem reči, da mi je karkoli težko. Vsaj v tej fazi ne.
Precej bolj me skrbi obdobje odraščanja, ko so skrbi večje, vsaj tako pravijo. Res nič od tega ne doživljam kot naporno. Morda sem že v osnovi taka, da mi nikoli ni bilo nič težko, pa sem vedno počela ogromno stvari hkrati in bila vajena trdo in veliko delati že prej. Ponavljam se, zdaj sem res v najboljšem obdobju svojega življenja. Vse je fino in vse je lepo. Res sem zadovoljna. Imam tudi to srečo, da imam krasnega partnerja in družino, ki priskoči vedno, ko karkoli potrebujem.
Vam je v času športne odsotnosti karkoli manjkalo iz športa?
Iskreno? Ne. Zdi se mi, da sem ta premor potrebovala. Bila sem izčrpana, nemotivirana in izžeta.
Dvakrat vas je položila izgorelost. Kakšne lekcije ste potegnili iz te izkušnje? Veliko ljudi je na meji med utrujenostjo in izgorelostjo in znano je, da je meja med njima izredno tanka. Kaj lahko storite, da se vam kaj takega ne bi več ponovilo?
Predvsem to, da sem se naučila ljudem reči ne. Zdaj to rečem večkrat. Poleg tega sem se prej zelo veliko obremenjevala s čustvi drugih, s tem, kaj bodo drugi rekli, če bom naredila to ali ono. Dogajalo se je, da sem čustva drugih dajala pred svoja. Tudi tega ne počnem več.
Ste to ugotovili sami?
Da. Z izgorelostjo sem se srečala dvakrat. Prvič se iz tega nisem naučila ničesar, drugič pa sem vsekakor se. Mislim, da mi je tudi glede tega materinstvo pošteno odprlo oči. Naučila sem se tudi tega, da ni nič narobe, če koga prosim za pomoč. Zakaj bi me zato morala peči vest? Saj imamo vsi ljudi, ki nam želijo priskočiti na pomoč. Ni treba, da vse storimo sami.
1