Za župana se tokrat poteguje devet kandidatov: Zoran Janković (predlagatelj: Jože Mermal s skupino volivcev), Aleš Primc (Glas za otroke in družine), Nataša Sukič (Levica), Jasmin Feratović (Piratska stranka), Tina Bregant (SLS in Naša dežela), Jasminka Dedić (Vesna – zelena stranka), Mojca Sojar (NSi), Igor Horvat (SDS) in Tomaž Ogrin (Zeleni Slovenije in Konkretno).

Gneča, promet, izboljšanje javnega prevoza

V prestolnico dnevno migrira približno 120.000 ljudi, kar povzroča prometne zamaške zjutraj in popoldne. Kljub nekaterim izboljšavam bi se dalo na področju trajnostne mobilnosti storiti precej več. Manjka predvsem učinkovit javni prevoz.

Aleš Primc, ki v programu napoveduje vzpostavitev hitre mestne železnice in širitev obvoznice ter vpadnic, je dejal, da je treba iz središča mesta umakniti tovorni železniški promet in urediti obvoznico, ki bo tovor peljala zunaj Ljubljane. Na voljo bi bili torej tiri za hitro mestno železnico, ki je v veliki meri že elektrificirana. Dodal je, da Janković za hitro mestno železnico v 16 letih ni naredil nič.

Tomaž Ogrin med rešitvami vidi tudi spodbujanje dela od doma oziroma zavzemanje za delo v bližini bivališča. Dejal je, da je Ljubljana sama pri sebi v konfliktu interesov, saj hoče po eni strani imeti veliko delovnih mest, po drugi strani pa čim manj avtomobilov. Meni, da je treba preučiti, koliko lahko različne državne službe dela opravijo od doma. Treba je urediti tudi promet znotraj mesta: "Brez subvencij javni promet ne more živeti, saj nikjer ne dela dobička."

Sheme linij so po mnenju Jasmina Feratovića zasnovane na način, "kot da večina Ljubljane še vedno dela v Litostroju". Linije niso dovolj pogoste in ne delujejo tako, da bi zadovoljile potrebe ljudi, opaža. "Shemo linij je treba prilagoditi, dovoliti potnikom, da vstopajo na vseh vratih, in vzpostaviti cone, kjer lahko avtobus brez ustavljanja nadaljuje svojo pot." Dodal je možnost izgradnje Tivolskega loka, kjer bi se železniški tovorni promet iz Luke Koper preusmeril neposredno proti Gorenjski, kar bi razbremenilo tire v mestu.

Zoran Janković je v svojih preteklih mandatih vzpostavil sistem Parkiraj in se pelji, večina se jih je dobro obnesla, le eden od njih ni polno zaseden. Na vprašanje, kaj se je zgodilo z obljubami o razširitvi glavnih vpadnic z dodatnim prometnim pasom, je Janković odgovoril, da je širitev še vedno predvidena na Celovški cesti, kjer bi bilo potrebno rušenje številnih objektov, in na Dunajski cesti. "A tega ne bomo izvedli, ker ni potrebe. Ključen problem je 120.000 avtomobilov, ki pridejo v mesto, v 90 odstotkih je le voznik."

Mojca Sojar, ki v mestnem svetu končuje svoj drugi mandat, je prav tako zagovornica sistema Parkiraj in se pelji, povečala pa bi tudi število postaj "Bicikelj", saj se številni s parkirišč na robu mesta radi v središče pripeljejo s kolesom. "Pregledala sem projekt Zmaj, vezan na potniški promet, in zdi se mi smiseln." Predvideva uvedbo sredinskega pasu, po katerem zelo hitro vozi avtobus, potniki pa lahko zelo varno vstopajo in izstopajo. Dodala je, da je Ljubljana vendarle prestolnica in da bi bila širitev obvoznice dobra zaradi pretočnosti.

Nataša Sukič se zavzema za ponovno uvedbo tramvaja in za nadgradnjo ter posodobitev železniške infrastrukture. Med kratkoročnimi rešitvami vidi hitro obnovo obstoječega javnega potniškega prometa: "Večja frekvenca, nove linije, cenovna dostopnost, tako se privablja ljudi. Z gradnjami parkirnih hiš v središču mesta potnikov ne vabimo k uporabi javnega potniškega prometa, ampak da se pripeljejo z avtomobili, kar je povsem narobe." Zelo hitro bi se po njenih besedah dalo uvesti povezljivost s primestnimi železniškimi linijami.

Jasminka Dedić je poudarila, da cestni promet ni problematičen le zaradi gneče. "Promet je glavni krivec za onesnažen zrak v Ljubljani in drugi največji vir emisij CO2. V Vesni predlagamo, da se promet umakne ven iz mesta – torej čim manj avtomobilov." S širjenjem cestne infrastrukture se motoriziran promet zgolj še bolj privablja v mesto, je dejala in dodala, da to potrjujejo številne opravljene študije. Podpirajo projekt Zmaj in elektrifikacijo javnega prometa, vključno s taksiji.

Tina Bregant je poudarila, da Ljubljančani trenutno hitreje pridejo na cilj, če uporabljajo avtomobil kot potniški promet. Da bi se znebili avtomobilov, bi morali doseči, da državni uslužbenci iz bližnjih krajev hodijo v službo s hitrimi železnicami. "Izogniti se je treba tudi tranzitnemu prometu, v zamaških zdaj stojimo že ves čas, ne le poleti. To bi se dalo rešiti z izgradnjo dodatne obvoznice, dodatnega obroča." Rešitev vidi tudi v kolesarski infrastrukturi, ki bi morala biti zaradi vročih poletij osenčena z drevesi.

Igor Horvat se zavzema za širitev obvoznice in vpadnic, ne strinja pa se z ugotovitvijo, da bi to v mesto pripeljalo še več avtomobilov. Ljubljanska obvoznica je po njegovih besedah zamašena pol leta v letu, čeprav je to odgovornost države, bi morala pri tem Ljubljana odigrati proaktivno vlogo. "Morali bi imeti tudi rumene pasove na vpadnicah, Parkiraj in se pelji je dobra rešitev, a ker ni rumenega pasu, se ne uporablja." Predlaga tudi ceno 200 evrov za letno vozovnico.

Ali v mesto z že tako onesnaženim zrakom umestiti še sežigalnico?

Posebni poročevalec ZN-a je ocenil, da Ljubljana zaradi geografskih danosti ni primerna za izgradnjo sežigalnice. Zaradi visoke onesnaženosti zraka pa sežigalnico odsvetuje tudi domača zdravstvena stroka. "Ljubljana je med 344 evropskimi mesti na nezavidljivem 279. mestu po čistosti zraka, kar pomeni, da je zelo onesnažena," opozarja Metoda Dodič Fikfak.

Nataša Sukič nasprotuje sežigalnici, prav tako Jasmin Feratović. Prva sicer v primeru odobritve stroke predlaga referendum, drugi pa manjši objekt zunaj Ljubljane, v dogovoru z lokalno skupnostjo. Tina Bregant in Mojca Sojar ne nasprotujeta sežigalnici, a bi morala biti zgrajena na primernem mestu po najmodernejših standardih. Jasminka Dedić nasprotuje sežigalnici, a izvoz odpadkov imenuje "odpadkovni kolonializem", meni, da bi morali zmanjšati količino odpadkov. Nasprotuje ji tudi Tomaž Ogrin, ki opozarja, da bi bilo v sežig priključenih še 57 drugih občin. Proti je Aleš Primc, ki je poudaril, da zdravstvena stroka opozarja, da imajo otroci, ki živijo v bližini sežigalnice, veliko več tveganj za določene zdravstvene težave. Aktualni župan Zoran Janković se zavzema za izgradnjo sežigalnice na Barju po najvišjih standardih in dodaja, da je bil pred 15 leti zrak v Ljubljani neprimerno bolj onesnažen kot danes, hkrati pa ljubljanska toplarna trenutno kuri premog, medtem ko bi se sežig odpadkov izkoristil tudi za izrabo toplote za daljinsko ogrevanje. Izgradnjo sežigalnice podpira tudi Igor Horvat, saj meni, da je to smiselno tudi zaradi energetske krize.

Kako stanovanja v Ljubljani narediti dostopnejša?

Horvat je povedal, da ne bi namenil fiksnega deleža mestnega proračuna za gradnjo stanovanj. "V svetniški skupini SDS-a smo v preteklem mandatu vedno podpirali dejavnosti javnega stanovanjskega sklada, a roko na srce javni stanovanjski sklad ne more regulirati cen na trgu," je povedal in dodal, da so se cene stanovanj v vseh evropskih prestolnicah zelo povišale.

Ogrin je na vprašanje, koliko proračunskih sredstev bi namenil za gradnjo stanovanj, odgovoril, da je treba pogledati v proračun in analizirati, da "ne moremo iz rokava stresti kakšnega zajca". Po njegovih besedah so največja težava javna zemljišča, ki jih ne bi smeli prodajati. "Prepovedal bi nadstandardno gradnjo," je dejal.

Aktualni župan Janković je povedal, da je neprofitnih stanovanj v mestu 4300, gradi pa se jih še dodatnih 2000 na 11 lokacijah. "Premalo stanovanj je na trgu, prihajajo investitorji, cena bo padla navzdol na 2500 evrov brez davka," je navedel.

Primc je opozoril, da je treba v številnih večstanovanjskih stavbah vgraditi dvigala. "V Ljubljani imamo več tisoč ljudi, ki živijo v blokih brez dvigal, to so starejši ljudje, invalidi, ljudje s posebnimi potrebami, mamice itd. Kakovost življenja brez dvigala v današnjem času je nikakršna," je poudaril in dodal, da bo tej tematiki kot župan posvetil veliko pozornosti.

Sukič pa je opozorila na veliko stanovanjsko krizo v mestu in kot težavo navedla, da mestna politika "iz središča mesta izganja ljudi". "Kakovostno zemljišče, primer Soča, prodaš zasebniku, da tam zgradi elitno kliniko za petičneže, to je slaba odločitev. Iz središča se izganja ljudi, ki je namenjeno samo še turistom, špekulantom in nesramno bogatim, ki kupujejo kvadratni meter po 10.000 evrov, to je slabo," je dejala in dodala, da je neprofitna stanovanja treba graditi v vseh delih mesta.

Feratović je navedel dejstvo, da številni dijaki in študenti, ki se šolajo v Ljubljani, na najemniški trg izvajajo velik pritisk. "Najverjetneje je to razlog, da nastajajo stanovanja tudi tam, kjer jim zakonsko ne bi smelo biti mesto, v stanovanja spreminjajo garaže," je opozoril in dodal, da je študentom treba zagotoviti študentske domove, kar bo zelo razbremenilo najemniški trg.

Bregant je prepričana, da je treba popisati prazna stanovanja po Ljubljani in uvesti kapico na neprofitno najemnino po vzoru Dunaja. "Pri SLS-u smo tudi pionirji zadružne gradnje, seveda mislimo, da si mladi ljudje zaslužijo, ne samo stanovanj, nekateri si želijo tudi hišico. Že 20, 30 let se ni gradilo hišic za mlade družine," je dejala.

Sojar pa je prepričana, da je treba omejiti čas bivanja v neprofitnih stanovanjih na določeno število let. "Kot županja bi spodbujala mlade, da razmišljajo naprej, da si uredijo stanovanjsko vprašanje v nekem boljšem, večjem stanovanju, ker so najemniška stanovanja majhna. Na 40, 45 kvadratnih metrih štiričlanska družina, to pa res ni mesto, kjer bi stanovala vse življenje," je dejala.

Dedić je poudarila, da je treba na stanovanjsko politiko gledati celovito, in sicer upoštevati promet, zdravstvo, podnebne spremembe itd. "Prilagajati se moramo na podnebne spremembe, zato ne smemo kakovostnih zemljišč še dodatno pozidavati," je posvarila in dodala, da je ravno nasprotno več površin v mestu treba ozeleniti. Za dodatna neprofitna stanovanja je treba po njenih besedah izkoristiti degradirana območja.

Mestna občina Ljubljana se razprostira na 275 km² in je po površini enajsta največja občina v državi. Največja je po številu prebivalcev, 1. januarja 2022 jih je štela 293.218 in je tako najgosteje naseljena občina v Sloveniji, saj na enem kvadratnem kilometru živi kar 1066 ljudi, kar je desetkrat več od slovenskega povprečja.

Povprečna neto plača je v Ljubljani lani znašala 1442 evrov in je druga najvišja v Sloveniji, takoj za Podlehnikom. Ljubljana je tudi med najbolj razvitimi občinami, njen koeficient razvitosti znaša 1,21, kar pomeni, da je upravičena do 60-odstotnega sofinanciranja naložb iz državnega proračuna.

Mestno občino Ljubljana že od leta 2006 vodi župan Zoran Janković, ki je do zdaj vsakič dobil mandat že v prvem krogu. Če mu uspe tudi tokrat, bo ob koncu novega mandata prestolnico vodil polnih 20 let.