Scholz soočen z resnimi opozorili, če bo hamburško pristanišče prodal Kitajcem

Datum:

Te dni so v Nemčiji v resni dilemi okrog tega, da želijo kitajski logisti prevzeti del hamburškega pristanišča. Evropska komisija je v zvezi s tem izdala opozorila, pred delnim prevzemom pa svarijo tudi v opoziciji. Sedaj so celo v krogih zvezne vlade pričeli nekateri dvomiti v poštenost namer Pekinga. Nemški kancler Olaf Scholz se na drugi strani zavzema za vstop Kitajcev in kot kaže, mu je to do neke mere tudi uspelo.

“V primeru krize bi lahko Nemčija izgubila dostop do infrastrukture, na katero vpliva Kitajska,” razkriva tajna analiza tveganja gospodarskega ministrstva. Tajno pismo po navedbah Frankfurter Allgemeine navaja, da bo načrtovani prevzem s strani Cosca verjetno povzročil znatno poglobitev kitajskega vpliva na pristaniške operacije in trgovski ladijski promet v Nemčiji in EU.

“Usklajevanje nadaljnjega razvoja kontejnerskega terminala v Tollerortu s kitajsko pobudo “En pas, ena pot” je v nasprotju s cilji vseevropskega prometnega omrežja. Obstaja tveganje za “večjo dovzetnost za enostranske ukrepe Kitajske in omejevanje strateške avtonomije Evrope”,” je bilo še navedeno v zvezi z izraženo namero kitajskih logistov.

Lastniški delež Cosca bo nekoliko manjši
Kancler Olaf Scholz, ki je bil med 2011 in 2018 hamburški župan, meni, da je bolje, če Cosco vstopi v pristanišče Hamburg, kot da se usmeri v kakšna druga pristanišča. Vlada se je po najnovejših informacijah odločila za kompromis v sporu glede vstopa kitajskega državnega ladjarja Cosco v pristanišče Hamburg. Ker je bila sprejeta odločitev glede delne prepovedi, lahko skupina sedaj sodeluje s 24,9 odstotka namesto s 35 odstotki, kot je bilo prvotno predvideno.

Nemški kancler Olaf Scholz (Foto: epa)

Namesto 35-odstotnega vlaganja v terminal Tollerort hamburške pristaniške logistične skupine HHLA je torej vladaKitajcem odobrila 24,9-odstotni delež. HHLA se sedaj skuša dogovoriti s Coscom za obliko vstopa, ki tudi ne predvideva več pravice do direktorskega položaja. Coscu pa bi morali prepovedati tudi pravico pogodbenega veta pri strateških poslovnih ali kadrovskih odločitvah. Pred samo odločitvijo je nastal spor znotraj zvezne vlade med kanclerjem in številnimi ministrstvi, ki so se zavzela za popolno prepoved. Zvezni minister za gospodarstvo Robert Habeck in drugi zvezni ministri so opozorili na nove oblike odvisnosti zlasti po izkušnjah z dobavo plina iz Rusije.

Mnogim se vstop Kitajcev zdi sporen
Kancler in vlada v Hamburgu sta zahtevala vstop. Olaf Scholz, ki v začetku novembra potuje na Kitajsko, je poudaril, da se pristanišče ne prodaja. Če vlada po njihovih besedah ne bi sprejela odločitve ta teden, bi bila prodaja samodejno odobrena, kot sta se prvotno dogovorila Cosco in HHLA. Kompromis, ki ga v pogajalskih krogih opisujejo kot nujno rešitev, naj bi zdaj ublažil pomisleke o prevelikem kitajskem vplivu na hamburško pristanišče. Po zakonu o zunanjetrgovinskem in plačilnem prometu se odobrijo naložbe v kritično infrastrukturo v obsegu 25 odstotkov ali več. Ker se terminal Tollerort ne šteje kot del kritične infrastrukture, je bilo odrejeno zmanjšanje na 24,9 odstotka, kar je rešilo notranji vladni spor. Kritiki pa celotno pristaniško delovanje vidijo kot kritično infrastrukturo in zato vstop kot tak v celoti zavračajo.

Foto: epa

Kritiki pozivajo k ponovni oceni odnosa do Kitajske
Vodja CDU Friedrich Merz je pozval k ponovni oceni odnosa s Kitajsko. Po začetku ruske vojne proti Ukrajini in partijskem kongresu kitajske komunistične partije se namreč po njegovih besedah poraja vprašanje, ali naj se takšni državi še naprej omogoča dostop do njihove kritične infrastrukture. “In zame v ospredju niso predvsem finančni vidiki, ampak politični in strateški,” je dejal Merz. Med drugim se je skliceval na opozorila ministrstev in Zvezne obveščevalne službe, naj se takšna investicija ne dovoli. Po njegovih besedah gre za temeljni vidik nemških varnostnih interesov. “Ne razumem, kako lahko kancler v takšnih razmerah vztraja pri izdaji takšnega dovoljenja,” je vzpostavil Merz.

Tudi vodja poslanske skupine Zelenih Katharina Dröge je odločitev kritizirala kot napako. Čeprav kompromis omejuje škodo, še naprej vodi v gospodarsko odvisnost in zmanjšuje suverenost Nemčije v kritični infrastrukturi. Drögejeva je nadaljevala: “Tisti, ki poveličujejo to naložbo kot izključno gospodarski projekt, se niso ničesar naučili iz ruske politike zadnjih desetletij. Ko gre za kritično infrastrukturo in ključne tehnologije, ne sme biti odvisnosti od avtoritarnih in nedemokratičnih držav”. Tako kot Merz je tudi Drögejeva pozvala k novi politiki glede Kitajske. To vključuje tudi dogovor v EU o skupni infrastrukturni strategiji.

Cosco upravlja tudi četrto največjo družbo za prevoz kontejnerjev na svetu. Njihove ladje že več kot 40 let pristajajo v terminalu Tollerort. V zameno za delež želi Cosco iz terminala narediti prednostno pretovorno točko v Evropi. Cosco ima samo v Evropi deleže v osmih terminalih.

Sara Kovač

Sorodno

Zadnji prispevki

[Video] Veliko Britanijo pretresajo napadi z nožem

Velika Britanija se po prihodu velikega števila migrantov srečuje...

Večer nad ljudi, ki protestirajo proti novim azilnim centrom!

Že tako slabo brani časnik, kot tudi spletni portal...

[Video] V New Yorku nov trend: Moški mimoidoče ženske udarjajo v obraz

Na družbenih omrežjih se pojavlja vse več videoposnetkov žensk,...

Bo Cirman sodno odgovarjal za medijski napad na Edvarda Kadiča?

Politični komentator in strokovnjak za komuniciranje Edvard Kadič, znan...