Letos (do 22. novembra) so v Sloveniji zaznali 28 novih okužb s HIV-om, eno več kot v celem lanskem letu. Foto: Shutterstock
Letos (do 22. novembra) so v Sloveniji zaznali 28 novih okužb s HIV-om, eno več kot v celem lanskem letu. Foto: Shutterstock

1. december je od leta 1988 svetovni dan boja proti aidsu, ko se še posebej glasno opozarja na nujnost preventive in testiranja, ko gre za to prenosljivo okužbo. Kot so spomnili v Legebitri, ravno letos minevajo štiri desetletja od opisa prvih primerov bolezni: "Takrat, spomladi 1981, so znane primere bolnih in mrtvih še lahko preštevali v desetinah." V 40 letih je po nekaterih podatkih za aidsom umrlo 38 milijonov ljudi, samo lani skoraj 700.000. A razmere se zadnja desetletja občutno izboljšujejo: "Število novih okužb se je po svetu od leta 1997 zmanjšalo za več kot 50 odstotkov. Dostop do zdravil, ki rešujejo življenja, ima 27 milijonov ljudi."

Tudi v Sloveniji so osebe s HIV-om deležne najsodobnejše zdravstvene oskrbe, so poudarili v Komisiji za aids pri Ministrstvu za zdravje: "Okužbo s HIV-om že več kot 20 let dobro obvladujemo. Prvi primer okužbe s HIV-om je bil prijavljen leta 1986. Letos smo do 22. novembra odkrili 28 novih diagnoz okužbe s HIV-om, kar je ena več kot v celem lanskem letu. Poleg tega se je letos pri nas začelo zdraviti tudi sedem oseb, ki so jim diagnozo okužbe s HIV-om postavili v tujini že pred letom 2021."

Še vedno odkrijemo preveč oseb z napredovano okužbo, včasih že v obdobju aidsa, kar je zelo slabo za posameznika (lahko umre, ima krajšo pričakovano življenjsko dobo itn.) kot tudi za družbo, saj je taka oseba pogosto izvor okužbe za druge. Za osebe, ki bi lahko bile okužene s HIV-om, je zato zelo pomembno, da se čim prej testirajo in v primeru pozitivnega izvida tudi čim prej zdravijo, v primeru negativnega izvida pa je treba nadaljevati preventivo.

Komisija za aids pri Ministrstvu za zdravje

Kot so še v komisiji še navedli podatke NIJZ-ja, je bilo največ novih okužb tudi letos med moškimi, ki imajo spolne odnose z moškimi (15). "Odkrite so bile tudi štiri okužbe med injicirajočimi uživalci mamil, kar je več kot kadar koli v preteklih desetih letih (2021–2020), ko smo med injicirajočimi uživalci mamil prepoznali skupaj 10 okužb, vendar nikoli več kot dve v enem letu," so opozorili in dodali, da je letos umrlo šest oseb s HIV-om, "vendar med njimi ni bilo nobene smrti zaradi aidsa".

Strokovnjak na tem področju, Janez Tomažič s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja ljubljanskega UKC-ja, je v krajšem pogovoru za MMC poudaril nujnost preventive in testiranja, veliko pričakuje pa tudi od novega preventivnega zdravila, ki bo uporabnikom na stroške zdravstvene zavarovalnice na voljo po novem letu in ki jih bo ob morebitnem tveganem vedenju varovalo pred okužbo: "Če bo nekdo jedel to tableto, se ne bo okužil."

Več pa v spodnjem intervjuju, v katerem smo ga vprašali tudi, kako je z okužbami z novim koronavirusom pri osebah s HIV-om, kakšen je bil odziv na poziv za cepljenje, in o tem, kako bo na omejitev širjenja HIV-a vplivalo novo zdravilo, PrEP.


Janez Tomažič. Foto: MMC RTV SLO/Gorazd Kosmač
Janez Tomažič. Foto: MMC RTV SLO/Gorazd Kosmač

Kako je z odkrivanjem novih primerov v času covida? Programi zdravljenja in testiranja najbrž tečejo nemoteno, kako pa je z odzivom potencialno okuženih oz. bolnih?

Testiranje ne teče popolnoma enako, kot je teklo pred covidom, predvsem imam v mislih dolgo zaprtje, ko ni bilo testiranj – med lanskim prvim koronskim valom. Letos pa imamo testirno mesto ves čas odprta, mi in nevladne organizacije. Naše je tradicionalno odprto od 12. do 14. ure. Ampak je vseeno okrnjeno – predvsem zato, ker ne moremo pogledati tolikšnega števila ljudi, kot smo jih prej. Pred korono smo jih pregledali od 30 do 40, zdaj pa jih pregledamo od 10 do 20, ker se morajo naročiti in imamo omejitve, da se ljudje ne srečujejo. Ampak v bistvu se lahko vsak, ki misli, da bi lahko bil okužen, testira. Na tem področju so zelo dobre nevladne organizacije, Legebitra, ki poleg testiranja na HIV, hepatitis B in C, kar izvajamo mi, testirajo še na sifilis in gonorejo. Imajo mrežo po celi Sloveniji in ravno od njih jih je prišlo največ.

Kar se tiče testiranja, se covid-19 vsekakor pozna, najbrž tudi na drugih testirnih mestih. Kar se tiče pa oskrbe naših znanih oseb s HIV-om, pa ni nekih posebnih težav ali okrnjenega programa. Dostopnost do nas je dobra, smo se dobro organizirali. Tudi dostopnost do zdravil je dobra, nihče ni ostal brez njih, tudi če je bila potrebna hospitalizacija, ni bilo težav.

V bistvu so boljši rezultati, kot smo si jih predstavljali. Pri nas smo imeli hospitaliziranih zelo malo oseb s HIV-om, jaz vem za dve ali tri. Pa trije so bili v intenzivni enoti in vsi trije so preživeli.

Janez Tomažič o sočasni okužbi s HIV-om in SARS-CoV-2

Mislili smo, da bo covid huje vplival na našo populacijo, še najslabše je testiranje. Če gledam globalno, so bili pred kakšnim letom in pol strahovi, da bi jo lahko mogoče za osebe s HIV-om in aidsom odnesle slabše v primerjavi s posledicami covida, ampak so se tudi v drugih državah izkazali za neutemeljene. Čeprav seveda ne vemo natančno, kako je v Afriki, ampak mislim, da imajo tam dobre programe, pa tudi covid tam ni tako grozno epidemično prisoten.

V bistvu so boljši rezultati, kot smo si jih predstavljali. Pri nas smo imeli hospitaliziranih zelo malo oseb s HIV-om, jaz vem za dve ali tri. Pa trije so bili v intenzivni enoti in vsi trije so preživeli.

Govoriva o dvojni okužbi, torej osebe s HIV-om, ki so zbolele za covidom?

Ja, tako. Covid pri naši HIV-populaciji ni zahteval žrtev, nihče ni umrl. Zelo hitro smo se organizirali in smo poklicali vso našo kohorto na cepljenje, tako da so se vsi imeli možnost cepiti. Cepljenje vseh v Sloveniji živečih oseb s HIV-om smo organizirali v UKC-ju, na podlagi tega smo naredili tudi raziskavo o učinkovitosti cepljenja pri osebah s HIV-om, izsledki pa še niso dokončno analizirani.

Kakšen pa je odziv na poziv za cepljenje v tej populaciji?

Veliko se jih je cepilo, zelo malo je bilo takih, ki se niso želeli cepiti. Naša kohorta je zelo vajena cepljenj, ker jih vsako leto cepimo proti gripi, večina jih je precepljena tudi proti pnevmokoku. So zelo disciplinirani, skrbijo za svoje zdravje, jemljejo zdravila za HIV … skratka, razumejo, da jim to lahko koristi. Zelo dober odziv, zelo dober.

Pri nas je še vedno največ oseb s HIV-om moških, ki imajo spolne odnose z moškimi (MSM), žensk je manj kot deset odstotkov, otroka imamo trenutno samo enega.

Janez Tomažič

Nedavno ste odkrili več oseb s HIV-om med uporabniki mamil. Lahko malo obširneje pojasnite?

To je bilo letos zelo izstopajoče glede na prejšnja leta. Odkrili smo tri osebe s HIV-om, ki si vbrizgavajo mamila. To nas je malo prestrašilo, tako da smo takoj aktivirali predvsem doc. dr. Andreja Kastelica, ki se ukvarja s to populacijo in ima pregled nad vsemi metadonskimi centri. On je vse te centre obvestil, da je treba te osebe testirati na HIV. Za osebe, ki so se okužile, smo skušali najti epidemiološko verigo in za zdaj ni novih primerov. Lahko pa bi se to razširilo mimo nas, znotraj te skupine. Imamo primere iz Portugalske, baltiških držav, ki so imeli prej majhne epidemije, potem pa so izbruhnile. Zato smo temu posvetili zelo veliko pozornosti, obvestili smo epidemiologe in za zdaj nismo našli dodatnih okužb. Moramo pa biti, seveda, previdni.

To je manjši alarm. A pri nas je še vedno največ oseb s HIV-om moških, ki imajo spolne odnose z moškimi (MSM), žensk je manj kot deset odstotkov, otroka imamo trenutno samo enega. Zdaj bo tudi novost: testiranje nosečnic na HIV, ker je dobro, da je odkrivanje okužbe zgodnje in da bi res lahko preprečili okuženega otroka. Kar bi bilo zdaj čista katastrofa! V razvitem svetu otrok ni več okuženih. Nazadnje smo imeli tak primer leta 2013. In naslednje leto bomo imeli tudi presajanje nosečnic.

Letos je v Sloveniji umrlo šest ljudi s HIV-om, a nobeden zaradi aidsa, navaja podatke NIJZ-ja Komisija za aids pri Ministrstvu za zdravje. Foto: Shutterstock
Letos je v Sloveniji umrlo šest ljudi s HIV-om, a nobeden zaradi aidsa, navaja podatke NIJZ-ja Komisija za aids pri Ministrstvu za zdravje. Foto: Shutterstock

To bo rutinska preiskava pri nosečnicah, kajne?

Ja, klasično presajanje, poleg drugih preiskav še testiranje na HIV. Seveda s privolitvijo nosečnice. Ne bo tako, da ona ne bo vedela, še vedno bo lahko odklonila.

Pri nas skoraj vse, ki jih poznamo, zdravimo, več kot 95 odstotkov oseb s HIV-om. In ti imajo nezaznaven virus, kar pomeni NE-PRE-NO-SLJI-VOST! Tisti, ki imajo nezaznaven virus, ne morejo okužiti nikogar! Tudi če imajo nezaščitene analne spolne odnose, kaj šele, če imajo vaginalne, ne morejo okužiti nikogar. In tudi zdravstvenih delavcev ne ogrožajo!

Janez Tomažič

Prihaja pa še ena novost …

Še vedno ostaja preventiva ključna, poznamo nekaj temeljnih načinov preventive, npr. uporaba kondoma, ki pa ni dovolj, zato je pomembno predvsem testiranje, testiranje, testiranje. In če je test pozitiven, čim hitrejše zdravljenje. Pri nas skoraj vse, ki jih poznamo, zdravimo, več kot 95 odstotkov oseb s HIV-om. In ti imajo nezaznaven virus, kar pomeni NE-PRE-NO-SLJI-VOST! Tisti, ki imajo nezaznaven virus, ne morejo okužiti nikogar! Tudi če imajo nezaščitene analne spolne odnose, kaj šele, če imajo vaginalne, ne morejo okužiti nikogar. In tudi zdravstvenih delavcev ne ogrožajo! To je zelo pomembno tako za destigmatizacijo, pa tudi za preventivo, saj ti, ki se zdravijo, ne prenašajo virusa na druge. In večina teh, ki jih poznamo, se jih zdravi.

V primerih pozitivnega testa torej zdravljenje, v primeru negativnega pa kontinuirana preventiva naprej. Torej, temeljna preventiva, občasno testiranje …. Z novim letom pa uvajamo tudi novo preventivno strategijo: pre-exposure prophylaxis (PrEP) oziroma zaščita pred izpostavitvijo.

Letošnje geslo "Ustavimo neenakosti. Ustavimo HIV" izpostavlja, da kljub ogromnemu napredku, ki se je zgodil v preteklih desetletjih, svetu ni uspelo doseči pomembnih ciljev, ki si jih je zadal do leta 2020. Aids še vedno ostaja eden izmed večjih javnozdravstvenih problemov.

Komisija za aids pri Ministrstvu za zdravje

Komu bo to zdravilo namenjeno?

To bo predvsem za moške, ki imajo spolne odnose z moškimi, ki niso okuženi s HIV-om in se vedejo tvegano, torej so že imeli spolno prenosljivo okužbo, imajo več partnerjev, ne uporabljajo vedno kondoma in so že uporabili drugo strategijo, post-exposure profilakso (PEP). To lahko uporabijo tako, da lahko potem, ko izvejo, da ima oseba, s katero so imeli spolni odnos, HIV, pridejo na našo kliniko in mu damo v roku 48–72 ur – čim prej pride, bolje je – zaščito s tremi zdravili za en mesec oz. 28 dni.

Skratka, takim osebam bomo dajali tako zaščito. PrEP. Stroške bo krila zavarovalnica, kar je zelo pomembno. Če ješ to tableto redno, po navodilih, se ne boš okužil s HIV-om. Seveda, če ne uporabljaš kondoma, lahko dobiš druge spolno prenosljive okužbe, ampak s HIV-om se ne boš okužil. Mi to uvajamo, da ohranimo pod nadzorom to skupino, ki je pri nas najbolj ranljiva.

Zelo bomo informirali nevladne organizacije, ki se ukvarjajo s MSM-ji, npr. Legebitra, ambulante za spolno prenosljive bolezni … Skratka, radi bi vključili čim več takih, ki se tvegano vedejo, ker je dobro, da jih imamo pod nadzorom, da jih vsake tri mesece pregledamo, da preverimo, kako je z okužbo s HIV-om, da preverimo, ali imajo katero drugo spolno prenosljivo okužbi, in jih preventivno cepimo proti hepatitisu A, B in virusu HPV.

Če ima sosed HIV, vam ne bo nič, tudi če boste z njim imeli spolne odnose, če ima pa covid ali pa gripo, je pa lahko drugače.

Janez Tomažič

Pa še ena novost je, ki velja že zdaj: osebe, ki mislijo, da imajo spolno prenosljivo okužbo, lahko pridejo do nas, do dermatologov, proktologov, ginekologov brez napotnice. To je zelo pomembna novost, saj so bile do zdaj spolno prenosljive okužbe v našem prostoru nekakšne sirote. Gotovo jih premalo diagnosticiramo. S tem ukrepom bo gotovo boljši nadzor nad tovrstnimi okužbami, ker bo stigma manjša. Saj veste, ne bo treba hoditi k osebnemu zdravniku in mu razlagati, da potrebuje napotnico, ampak gre enostavno tja.

Letos mineva 40 let od odkritja oz. potrditve prvih primerov HIV-a. Kako daleč smo na poti do izkoreninjenja in kaj je največja ovira pri tem? Verjetno stigma še vedno igra veliko vlogo?

Še vedno je huda stigma. Ta se ni kaj dosti zmanjšala. Ravno ta nezaznavnost in neprenosljivost je zelo pomembna za zmanjševanje stigme. Še enkrat: oseba, ki se zdravi, vas manj ogroža kot nekdo, ki ima covid – če ste vi malo starejši. Če ima sosed HIV, vam ne bo nič, tudi če boste z njim imeli spolne odnose, če ima pa covid ali pa gripo, je pa lahko drugače.

Imamo zelo kakovostno diagnostiko in terapijo. Pomembno je, da osebo odkrijemo čim prej. Tako za tistega, ki je okužen – prej ga odkrijemo, dlje časa bo živel, to je dejstvo –, in za druge, saj če ga odkrijemo prej, bo širjenja okužbe manj. Ampak, seveda, bolje je, da se ne okuži. Naj uporablja PrEP.

Kar se tiče izkoreninjenja: zdaj imamo vsa orožja, da lahko preprečimo tistih 30 ali 40 vsako leto, ki jih prepoznamo. Ozdravitev je sicer še oddaljena, za zdaj še ni uspehov.

Svetovni dan aidsa