Finska se je z vstopom v zvezo Nato odpovedala svoji nevtralnosti, ki izhaja še iz časa druge svetovne vojne. Leta 1939 je Sovjetska zveza nenapovedano napadla Finsko in leta 1940 je bila podpisana mirovna pogodba, ki pa je Finski odnesla desetino ozemlja.
Po drugi svetovni vojni pa je bila Finski vsiljena nevtralnost. Leta 1948 sta Sovjetska zveza in Finska sklenili sporazum o prijateljstvu, sodelovanju in medsebojni pomoči. Ta jima je prepovedoval sklepanje vojaških zavezništev, ki bi ogrožala drugo državo, Finska pa se je zavezala, da ne bo dovolila uporabe svojega ozemlja za napad na veliko sosedo.
Tudi po razpadu Sovjetske zveze je Finska ostala nevtralna, a ruska invazija na Ukrajino je prestrašila Fince, ki so naenkrat močno spremenili svoje mnenje in se zatekli pod okrilje Nata.
Finska v Natu pa zagotovo ni nekaj, kar bi bilo po godu ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu. Finska ima 1300 kilometrov dolgo mejo z Rusijo, kar pomeni, da se je ruska meja z zavezništvom zdaj več kot podvojila.
Do današnjega dne je imel Nato kopenske meje z Rusijo, ki so segale okoli 1200 kilometrov čez severno Norveško, vzhodno Latvijo in Estonijo ter preko meje s Poljsko in Litvo okrog ruske kaliningrajske regije. Vstop Finske pa tako temu doda še 1300 kilometrov.
Strokovnjaki pravijo, da je to velik udarec za Rusijo, ki ji je torej spodletel eden pomembnih ciljev, ki jih je želela doseči z invazijo na Ukrajino: zaustaviti nadaljnje širitve Nata.
Ruski uradniki so sicer še pred uradno prošnjo Finske in Švedske za članstvo v zavezništvu obema državama večkrat grozili, češ da se bodo maščevali, če se državi ne odpovesta nameri, da se pridružita Natu. A potem so obrnili ploščo.
Maja lani sta ruski predsednik Vladimir Putin in zunanji minister Sergej Lavrov zanikala, da bi imela pridružitev Finske zvezi Nato večji učinek na Rusijo. Putin je takrat dejal, da vstop Finske v Nato ne predstavlja neposredne grožnje Rusiji.
Zdaj pa se je ton (spet) spremenil. Rusija je v odgovoru na uradno članstvo Finske dejala, da bo okrepila svojo vojaško prisotnost blizu skupne meje.
"Okrepili bomo naš vojaški potencial v zahodni in severozahodni smeri," je za rusko agencijo RIA povedal namestnik ruskega zunanjega ministra Aleksander Gruško.
In dodal: "V primeru, da bodo na Finskem nameščene sile in sredstva drugih članic Nata, bomo sprejeli dodatne ukrepe za zanesljivo zagotavljanje vojaške varnosti Rusije."
Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov pa je vstop Finske v Nato obsodil kot poseg v rusko varnost in nacionalne interese ter eskalacijo.
Analitiki tako menijo, da je vstop Finske v Nato ena najpomembnejših geopolitičnih posledic ruske invazije na Ukrajino doslej – in predstavlja dramatično preoblikovanje evropskega varnostnega okvira.
Torej invazije, ki jo je Rusija sprožila, ker naj bi jo – med drugim – motila morebitna širitev Nata, pri čemer Ukrajina takrat še ni bila na formalni poti, da bi se pridružila Natu, in med članicami zavezništva ni bilo velikega pritiska za širitev.
Učinek naj bi bil tako povsem drugačen, kot je želel Putin. "Predsednik Putin je želel zaloputniti vrata Nata. Danes smo svetu pokazali, da mu ni uspelo," je včeraj ob vstopu Finske dejal generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg.
