Vlada je v predlogu zakona o nacionalnem demografskem skladu predvidela, da bi sklad nastal s preoblikovanjem Slovenskega državnega holdinga (SDH) in tako prevzel upravljanje skoraj vseh državnih naložb. Zakon je v DZ marca letos že prestal drugo branje, tretje branje in s tem potrditev zakona pa je ustavila zahteva za razpis posvetovalnega referenduma, ki so jo vložili poslanci opozicijskih Levice, LMŠ, SD in SAB.
Predlagatelji referenduma opozarjajo, da se s predlaganim zakonom ne rešuje vprašanja financiranja pokojnin v prihodnosti, omogoča pa neomejeno moč kadrovanja v državnih podjetjih. »Vlada si poskuša s sprejetjem predloga zakona o nacionalnem demografskem skladu netransparentno, brez poglobljene javne razprave in mimo socialnega dialoga zagotoviti centralizacijo nad lastništvom in upravljanjem 8,6 milijarde evrov državnega premoženja. Z ustanovitvijo sklada se bo vzpostavil center moči z izjemnimi pooblastili pod neposrednim nadzorom vlade Janeza Janše. Ta bo imela zadnjo besedo pri določanju temeljnih strateških ciljev države, povezanih z upravljanjem ključnih državnih podjetji, javne infrastrukture ter javnih služb in pri uresničevanju temeljnih razvojnih, gospodarskih in okoljskih ciljev države, ki bodo dolgoročno krojili tudi usodo javne pokojninske blagajne in drugih stebrov socialne države,« je v imenu predlagateljev danes dejal Luka Mesec (Levica).
Še eno kukavičje jajce oblasti
Zakonsko besedilo je spisano tako, da se vse vzvode upravljanja in nadzora sklada daje v roke političnih strank in vlad, je ocenila tudi Andreja Zabret (LMŠ). »Če bo demografski sklad ustanovljen v predlagani obliki, bo njegov prispevek v podhranjeno javno blagajno zanemarljiv, poleg tega pa želi vlada iz njega financirati tudi dolgotrajno oskrbo in družinsko politiko. Potrebujemo sklad, ki bo dejansko in izključno prispeval k zmanjšanju vrzeli v pokojninski blagajni,« je dejala.
Dejan Židan (SD) je predlog zakona označil za »še eno kukavičje jajce trenutno vladajočih«. »Upravljanje državnega premoženja bi združili pod eno streho, dobičke pa razpršili, namesto da bi jih uporabili za financiranje pokojnin v prihodnosti,« je bil kritičen. »Sredstva od upravljanja državnega premoženja je treba nameniti izključno za pokojnine,« pa je poudarila Alenka Bratušek (SAB). Premoženje mora po njenem prepričanju ostati v lasti države, sklad naj bi z njimi le upravljal. Kot je pojasnila, se morajo sredstva sklada akumulirati vsaj 20 let, ob tem pa je treba zagotoviti tudi dodatne vire. »Le tako bo mogoče zagotoviti stabilne vire za pokojnine danes in tudi čez 40 let,« je opozorila Bratuškova.
Koalicija: Referendumsko vprašanje je zavajujoče
Peter Ješovnik s finančnega ministrstva je vse očitke opozicije zavrnil, zanikal pa tudi, da o predlogu zakona ni bila opravljena poglobljena javna razprava ter da ni bil usklajen s socialnimi partnerji. Pravne podlage in javna razprava za sprejem zakona o demografskem skladu obstajajo že od leta 2014, je spomnil. in poudaril, da so bile v času prejšnjih vlad od leta 2013 do konca leta 2020 kapitalske naložbe države prodane v kar 45 podjetjih.
V koalicijskih poslanskih skupinah razpisu referenduma enotno nasprotujejo, tudi zaradi zavajajočega referendumskega vprašanja, kot je rekla Monika Gregorčič (SMC). Vprašanje bi se namreč glasilo: »Ali ste za to, da DZ sprejme predlog zakona o nacionalnem demografskem skladu, ki ne rešuje problema financiranj pokojnin, pač pa vladi Janeza Janše še povečuje možnosti kadrovanja po državnih podjetjih in privatizacijo?«
Gregorčičeva predlog za razpis posvetovalnega referenduma razume kot politični manever zavlačevanja s strani opozicije. »Predlog zakona naslavlja svoj temeljni cilj, to je zagotovitev preglednega, varnega in donosnega upravljanja naložb v lasti sklada s ciljem povečevanja vrednosti za sofinanciranje obveznega pokojninskega zavarovanja,« je poudarila.
Če bi imeli predlagatelji poštene namene, bi tudi vprašanje predlagali v poštenem duhu, je menil Jožef Horvat (NSi). Suzana Lep Šimenko (SDS) pa je zagotovila, da pomeni zakon o nacionalnem demografskem skladu jasen napredek pri upravljanju državne lastnine, s čimer bo premoženje upravljano pregledno, varno in donosno.
Poslanci DeSUS ne bodo glasovali enotno
Predlog za razpis referenduma bodo po besedah Jurija Lepa podprli tudi nepovezani poslanci, medtem ko mu v SNS nasprotujejo. »Gre za rušenje vlade in nič drugega,« je dejal Jani Ivanuša (SNS). Poslanci DeSUS imajo na demografski sklad različne poglede, zato ne bodo glasovali enotno, pa je povedal Robert Polnar.
DZ bo o predlogu za razpis posvetovalnega referenduma glasoval danes zvečer. Če ga ne bo podprl, v opoziciji že napovedujejo sprožitev postopkov za naknadni zakonodajni referendum.
Šest sindikalnih central podprlo referendum
Opoziciji se je pri podpori posvetovalnemu referendumu o demografskem skladu pridružilo tudi šest sindikalnih central, ki so dopoldne pred stavbo državnega zbora pripravile simbolično manifestacijo, s katero so izrazili podporo izvedbi posvetovalnega referenduma o nacionalnem demografskem skladu.
Predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije ( ZSSS) Lidija Jerkič je spomnila, da so se sindikalne centrale umaknile iz socialnega dialoga prav zaradi tako pomembnih zakonov, kot je zakon o nacionalnem demografskem skladu. »Glede na to, da referendum v primeru sprejetja zakona v vsakem primeru bo, če ne predhodni, pa naknadni, ki ga bomo organizirale sindikalne centrale, je zdaj še možnost, ko lahko referendum, vključno s stroški, preprečimo,« je dejala Jerkičeva.
Predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije Branimir Štrukelj pa je menil, da imajo poslanke in poslanci priložnost, da prepustijo odločitev ljudstvu. To bi bilo po njegovem mnenju najbolj koristno ravnanje, »še posebej v trenutku, ko je parlament blokiran in je vprašanje, ali dejansko odraža, kar meni večina ljudstva«.
