Skupaj v Sloveniji živi 11 vrst kač (skupaj jih je okoli 3.150), tri vrste pa so strupene. K sreči je smrtnost v primeru ugriza izjemno majhna, o čemer priča tudi statistika, ki je glede tega že več kot 15 let prazna. Polstrupene kače imajo strupnik zelo globoko v ustni votlini, zato nam niso nevarne. Med kače brez strupa pri nas sodijo belouška, gož, kobranka, belica, črnica in smokulja. Med strupene kače pri nas uvrščamo laškega (Viper aspis) in navadnega gada (Viper berus), ki se večinoma nahaja v Julijskih in Kamniških Alpah, na Snežniku, Javorniku, v Karavankah in Trnovskem gozdu, ter modrasa (Viper ammodytes), ki je najbolj strupena evropska kača. Nekoč je bil v Sloveniji tudi črnostrel (Telescopus fallax), katerega zadnja najdba pa sega v leto 1995. Smrtna doza pri teh kačah znaša 75 mligramov, in sicer v primeru, da je človek težak 75 kilogramov. Pri ugrizu modrasa se sprosti ''zgolj'' 20 miligramov strupa, pri gadu pa 10 miligramov, kar pomeni, da je verjetnost, da boste zaradi tega umrli, majhna – za primerjavo, smrtna doza klopotače in kobre je 5 miligramov. V večji nevarnosti so zgolj otroci, in sicer če jih kača ugrizne v vrat, žilo (večjo veno), glavo oz. predel ust.

Kako reagirati, če srečamo kačo?

Čeprav kače v knjigah in filmih večinoma prikazujejo kot zla bitja, je dejstvo, da so kače plašne živali in da človeka ne napadajo, ugriznejo pa zgolj, če se počutijo ogrožene. Najpogosteje ugriznejo, kadar jih presenetimo, zato je pomembno, da smo na območju, kjer se zadržujejo, glasnejši in jih opozorimo na našo prisotnost, da se lahko pred nami pravočasno umaknejo. Večinoma se nahajajo pod skalami, v razpokah, na skalnih policah, v visoki travi, pa tudi v vodi.

Kadar se gibljemo prosto v naravi, ne stopamo v zaraščene predele, pazimo pa tudi na prostore in razpoke v skalah/kamenju, pri pobiranju gozdnih sadežev ipd. Pred ugrizom se lahko zavarujemo s čvrstimi dolgimi hlačami in visoko obutvijo – zob strupnikov kač, ki imajo domicil v Sloveniji, je zgolj med dvema in 4,5 milimetri. Ko srečamo kačo, skušamo ohraniti mirno kri in je ne skušamo odgnati ali poškodovati, saj tako sprožimo njen obrambni nagon. Najbolj pametna odločitev je, da naredimo večji ovinek okoli nje, in enako velja, če naletimo na kačo, ki je poginila, saj je refleks ugriza prisoten še kar nekaj časa za tem, ko je poginila. Dobro je vedeti, kako sta videti gad in modras, saj je pomembno, da vemo, katera kača nas je ugriznila. Starejša, kot je, več strupa ima.

To morate storiti, če vas ugrizne kača

Če vas ugrizne slovenska strupenjača – te načeloma izdaja cikcakast vzorec na hrbtu (lahko so tudi popolnoma črne), kratek rep in ozke zenice – ostanite mirni, saj je, kot rečeno, možnost, da bi zaradi tega umrli, zanemarljiva. Ključno je, da se takoj za tem uležemo in mirujemo, saj s tem zmanjšamo prenos strupa po krvi. Ugriz spoznamo po pikčastih ranah na koži, ki sta narazen do enega centimetra in lahko rahlo krvavita. Predel lahko oteče in tudi boli, pojavijo se modrordeče lise. Ugriz lahko spremlja slabost, vrtoglavica, pospešeno bitje srca, bljuvanje in mrzlica, v skrajnem primeru pa doživimo šok. Predel imobiliziramo podobno kot pri poškodbi, še prej pa mesto sterilno prevežemo – preveza naj bo nad mestom ugriza in naj bo le toliko močna, da omeji pretok strupa skozi površinske vene. Prizadeti ud naj bo nižje od srca. Pomembno je, da takrat ne uživamo tablet proti bolečinam in pijemo alkohola. Če se nam to zgodi v gorah oz. ne moremo sami hitro priti do zdravstvene ustanove, pokličemo 112.

Če na kačo naletimo v hiši, ji skušamo omejiti gibanje. Pokrijemo jo z vedrom ali škatlo in obtežimo, lahko pa jo v vedro prestavimo z daljšo palico. Ker so vse domorodne kače v Sloveniji zavarovane, jih je prepovedano loviti, zadrževati, prodajati in ubijati.