Nekateri se lotijo odraslih žrtev, spet drugi mladoletnikov, in tretji, kar je najtežje razumeti, otrok. Kaj jih v to vodi, raziskujejo psihiatri, psihologi ... A tudi če za njihovimi dejanji tiči morebitna zloraba njih samih v preteklosti, to nikakor ne opravičuje njihovega ravnanja. Po odgovor na to, kakšne obravnave so deležni storilci spolnih kaznivih dejanj, sem se odpeljala v naš največji zapor, kamor na prestajanje kazni pride velika večina vseh obsojenih pri nas za kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost, kamor sodijo posilstvo, spolno nasilje, spolna zloraba slabotne osebe, spolni napad na osebo, mlajšo od 15 let, pridobivanje oseb, mlajših od 15 let, za spolne namene, kršitev spolne nedotakljivosti z zlorabo položaja, zloraba prostitucije, prikazovanje, izdelava, posest in posredovanje pornografskega gradiva.
Psiholog, ki že več kot 20 let dela na Dobu, ima v svojih obravnavah tudi storilce spolnih kaznivih dejanj, in največja težava pri tej skupini zaprtih se pojavi že na začetku. "Saj oni pogosto sebe sploh ne vidijo kot storilca, temveč trdijo, da je to spletka ljudi, s katerimi so v takšnem ali drugačnem osebnem odnosu in da gre za neko maščevanje. Zanimivo, da te izgovore najdejo tudi tisti, ki imajo več žrtev, čeprav je vse zelo očitno," je povedal Uroš Prelog iz ZPKZ Dob pri Mirni.
Pogovarjala sva se pred velikimi rešetkastimi dvojnimi vrati, medtem ko so v ozadju v rjavih uniformah korakali obsojenci. Več kot 600 jih je v zaprtem delu zapora na Dobu in nekaj več kot 50 takšnih, ki so tu zaprti zaradi spolnih kaznivih dejanj. Prelog je pojasnil, da imajo v zaporu zanje primerno obravnavo, ki je sestavljena iz skupinskega dela, v katerem najprej obravnavajo splošne življenjske teme, zatem pa, ko se vzpostavi malce zaupanja, prestopijo na zahtevnejše teme, v katerih pridejo na vrsto tudi intimnopartnerski odnosi, seksualnost. "Trudimo se, da pogledajo na svoje dejanje z druge perspektive, iz perspektive žrtve. Kajti zaprti velikokrat vidijo le svoj pogled na stvar in najdejo številne izgovore za svoje početje ter si prikrojijo resničnost. Če pa dejansko vidijo stvari takšne, kot so, potem se zbudi občutek krivde, pri nekaterih tudi sram, pa strah, da jih bodo ujeli, kar pomeni, da je manjša verjetnost, da bodo s kaznivimi dejanji nadaljevali," je za oddajo Svet povedal psiholog Prelog.
Pri storilcih so pogosto težave z alkoholom, še ugotavlja Prelog, imajo težave s kontrolo svoje jeze, z urejanjem življenja in sposobnostjo planiranja, imajo šibko sposobnost kontroliranja svojih seksualnih impulzov in to jih pripelje za zapahe.
Pogoj za vsako spremembo v življenju, tudi pri nas, ki nikdar ne prestopimo praga zapora, je najprej samokritičnost do ravnanj, ki niso dobra, zatem pa interes, motivacija, da pri sebi kaj spremenimo. In ta motivacija je še toliko bolj ključna pri osebah, ki so zagrešile spolna kazniva dejanja. "Spreminjanje vzorcev je kontinuiran proces. Mi imamo recimo družinskega nasilja ogromno. Saj je samo ena razlika med spolnim nasiljem in nasiljem v družini.
Da prvi storilec poseže še v spolno nedotakljivost posameznika, drugi storilec pa ne. Kontinuiran sistemski multidisciplinaren pristop je nujno potreben pri obravnavi kakršnih koli oblik nasilja. Bodisi v zaporu ali probaciji," pove direktorica uprave RS za probacijo dr. Danijela Mrhar Prelić. Ob tem dodaja, da se moramo tudi pri teh kaznivih dejanjih zavedati, da če kot družba storilcem po prestani kazni ne bomo dali priložnosti za spreminjanje vedenja, je potem večja verjetnost, da bodo ponovili kazniva dejanja.
