Ostro odprto pismo proti ravnanju vlade je podpisalo 79 izobražencev. Pismo so poslali, ko je vlada danes serijo političnih čistk v podjetjih in medijih nadaljevala s predčasno odstavitvijo dosedanjega direktorja Muzeja novejše zgodovine Jožeta Dežmana in direktorja Muzeja Slovenske osamosvojitve Željka Oseta.
Za začasno vodjo novega združenega muzeja, ki v imenu nima osamosvojitve, je ministrica za kulturo Asta Vrečko imenovala Natašo Robežnik, ki je doslej vodila Pedagoški oddelek v Muzeju novejše zgodovine Slovenije.
Ob simbolni ukinitvi spomina na osamosvojitev in s tem na odpravo enopartijske diktature, v kateri je državljanom komunistična oblast odvzela najbolj elementarne človekove svoboščine, je bila glavni cilj združevanja obeh muzejev odstavitev Dežmana, ki je kot zgodovinar zadnja desetletja razkrival povojne pomore, ki jih je zagrešila prejšnja oblast in druge hude zlorabe prejšnjega režima, ki celo za grobove partizanov ni skrbel, ker jim je bila pomembnejša ideologija komunistične revolucije.
Pismo 79 izobražencev in tudi še dodatni protest sveta javnega zavoda Muzej novejše zgodovine Slovenije objavljam v celoti:
KDO ODLOČA O MUZEJIH IN SLOVENSKI DEDIŠČINI? JAVNOST, STROKA ALI POLITIKI?
Odprto pismo v podporo avtonomiji muzejev
V četrtek 19. januarja 2023 je vlada Republike Slovenije sprejela sklep o ukinitvi Muzeja novejše zgodovine Slovenije in Muzeja slovenske osamosvojitve in združitvi obeh ustanov v novo muzejsko ustanovo. Zaposleni Muzeja novejše zgodovine Slovenije so v izjavi, ki jo je podpisala večina zaposlenih, zapisali, da o postopkih ukinjanja in združevanja obeh ustanov niso bili obveščeni in niso sodelovali. Prav tako ne poznajo morebitne študije o prostorskih, vsebinskih in finančnih posledicah ukinjanja in združevanja. Podpisniki smo zaradi tega presenečeni in razočarani, da so Skupnost muzejev Slovenije, Slovensko muzejsko društvo in ICOM Slovenija, torej vodstva društev, ki bi se morala po svoji funkciji in poslanstvu postaviti v bran avtonomije javnih zavodov, javno podprla vladno odločitev brez predhodnega posveta s kolegi v obeh Muzejih, ki sta predmet ukinitve in združitve z nejasnimi posledicami. Še več, nobeno od društev kot tudi ne Skupnost muzejev Slovenije, se ni posvetovalo o izjavi s svojimi člani ali člani izvršnih odborov, četudi v pismu pozivajo k sodelovanju, povezovanju, etični komunikaciji, sledenju načel demokratičnosti, vključenosti in soudeležbe.
Nedopustno in nedemokratično je, da se vodstva ključnih muzejskih društev in Skupnost muzejev Slovenije odločajo brez vednosti in soglasja svojih članov. Ni čudno, da zato pojem »stroka« vse bolj izgublja na javni veljavi in strokovnost vse bolj postaja prazna beseda in muzeji orodje političnega boja.
Podpisanim se glede na omejene prostorske, razstavne in depojske prostore Muzeja novejše zgodovine Slovenije ne zdi smiselno, da država brez resne predhodne analize o možnostih izvedbe začrtanega programa in poslanstva, združuje muzeja. Muzej slovenske osamosvojitve naj bi se po svojem poslanstvu in v sodelovanju z drugimi slovenskimi muzeji in zbirkami ukvarjal z dediščino osamosvojitve kot osrednjim izhodiščem svojega delovanja. Muzeološki koncept je bil izdelan na podlagi sodobnih dediščinskih pristopov. Temelji na konstruktivnem muzejskem pristopu, na pričevanjih in vključevanju različnih strani osamosvojitvene vojne in odpira osebni razmislek obiskovalca. Muzej je bil ustanovljen tudi zato, da bi sčasoma in skozi vključevanje javnosti pridobival gradivo, podobno kot mnogi slovenski muzeji. Zdi se, da se sedanja vlada ne zaveda, da ukinja simbolni in dediščinski temelj kolektivnega spomina lastne države. To je slaba popotnica za prihodnost slovenske državnosti in samostojnost države. Muzej osamosvojitve je namreč v skladu z ICOMovim kodeksom muzejske etike sledil potrebam sodobne družbe in konceptualno vključil velik del slovenske javnosti, ki meni, da je muzej osamosvojitve potreben.
Da se spreminja ustanovitvene akte in ustanavlja novo ustanovo le zato, da se zamenja dva vladajočim strukturam očitno neljuba direktorja, pa si glede na leto 2023, skoraj ne moremo misliti. Opozarjamo vse slovenske muzealce, da gre za nevaren pravni precedens, ki krči možnost demokratičnega odločanja in nasprotuje osnovnemu namenu demokracije. Ne pozabimo, demokratična menjava elit in priznavanje drugačnosti kot vrednote sta predpogoja sobivanja in družbenega blagostanja. Vzorec menjave direktorjev prek menjav ustanovitvenih aktov bi v prihodnosti lahko ogrozil delovanje pravne države in dokončno nadomestil demokracijo z demokraturo. Precedens je tudi resna grožnja samostojni muzejski stroki.
Podpisani pričakujemo in zahtevamo pojasnila vodstev vseh navedenih društev, zakaj so se odločili za podporo političnim elitam brez soglasja članov. Mar ni osnovno poslanstvo društev in Skupnosti muzejev Slovenije podpora muzealcev kot varuhov dediščine?
Od Ministrstva za kulturo pričakujemo pojasnila in zahtevamo, da se odločitev o ukinitvi in združitvi, ki je očitno narejena brez vsakršnih strokovnih podlag in resnih priprav, ponovno premisli. Dediščina je osnovno vodilo muzejskega dela, ustvarjanje smisla, pomenov in zgodb, iz katerih je narejena naša identiteta in podlaga vsakršnega znanja o preteklosti. Zato je najmanj kar od politikov lahko pričakujemo, da spoštujejo avtonomnost in ingerenco muzealcev in ne posegajo vanjo z nestrokovnimi odločitvami.
Podpisani pozivamo javnost, da s podporo in razširjanjem tega odprtega pisma stopi v bran slovenskim muzealcem. Le tako bomo lahko skupaj zagotovili strokovnost, ki bo v prid demokratizacije slovenske družbe in bo dediščino postavila v osrčje vrednot, med katerimi imata pomembno mesto odprtost in pluralizem.
Ljubljana, Kamnik, 26. januar 2023
dr. Marko Štepec, ddr. Verena Perko, dr. Jelka Pirkovič, dr. Renato Podbersič, Janko Boštjančič, dr. Alenka Miškec, dr. Iztok Durjava, dr. Tomaž Lazar, dr. Uroš Košir, dr. Lilijana Žnidaršič, dr. Tomaž Ivešić, dr. Luka Vidmar, prof. Anton Arko, dr. Mira Miladinović Zalaznik, dr. Boris Golec, dr. Aleš Maver, dr. Jurij Perovšek, mag. Lara Štrumej, Tomaž Zalaznik, Jože Bartolj, Irena Uršič, dr. Primož Lampič, Jože Romšek, mag. Nika Dolinar Romšek, Martin Cregeen, Miha Gabrovšek, mag. Mateja Tominšek Perovšek, mag. Vito Oražem, Alenka Juvan, dr. Pavlina Bobič, dr. Jure Volčjak, dr. Tamara Griesser Pečar, mag. Nataša Nemeček, dr. Brane Senegačnik, Andrej Modic, Ljubica Modic, dr. Helena Jaklitsch, Helena Janežič, dr. Vesna Krmelj, dr. Vanja Kočevar, Nataša Strlič, dr. Vincenc Rajšp, Janko Rožič, dr. Igor Salmič, Jožica Šparovec, prof. Milan Škrabec, dr. Jože Možina, dr. Marjan Senegačnik, mag. Barbka Gosar Hirci, dr. Janez Šumrada , dr. Monika Kokalj Kočevar, dr. Ivan Čuk, mag. Renny Rovšnik, mag. Jože Podpečnik, mag. Andrej Hirci, Peter Bergant, Katarina Jurjavčič, dr. Pavel Car, Metod Benedik, mag. Blaž Otrin, Angelika Hribar, Mitja Pezdir, Jožica Pezdir, dr. Ana Lavrič, dr. Dejan Pacek, mag. Leopold Kožar, dr. Gašper Oitzl, dr.Bojana Rogelj Škafar, dr. Janez Juhant, dr. Marko Mugerli, dr. Žarko Lazarević, mag. Stane Okoliš, Zorko Vičar, Ana Vičar, Marjetka Jene, mag. Nataša Konc Lorenzutti, Pavel Jamnik, Slavica Kožar, dr. Mitja Ferenc
Protestno izjavo je poslal tudi svet Muzeja novejše in sodobne zgodovine Slovenije
Ukinitev dveh muzejev in ustanovitev novega je pomembno organizacijsko in strokovno dejanje na področju varovanja kulturne dediščine, oblikovanja slovenske identitete in identitete Slovenije ter njenih prebivalcev. Pri ravnanju Ministrstva za kulturo ne vidimo predhodnega procesa, s katerim bi ministrstvo z različnimi deležniki (svetom in strokovnim svetom JZ, strokovnimi delavci in finančno službo) predhodno vodilo dialog in iskalo najboljše strateške, organizacijske in poslovne rešitve za kakovostno in uspešno delo. Ministrstvo za kulturo v dialog ni vključilo strokovne javnosti, še manj strokovnih delavcev, odličnih poznavalcev zgodovine 20. stoletja, ki jim je poslanstvo vrednotiti in predstavljati kulturno dediščino in zlasti za Slovenijo prelomnih zgodovinskih dogodkov.
Člani sveta JZ MNZS razberemo iz sklepa o ustanovitvi in slišimo iz javnih medijev, da so sredstva za delovanje novega muzeja sestavljena iz nepremičnin in finančnih virov MNZS in Muzeja slovenske osamosvojitve. Iz medijev slišimo, da Muzej slovenske osamosvojitve nima ustreznih razstavnih in depojskih prostorov, za kar ustanovitelj vidi rešitev v spojitvi z MNZS. Poudarjamo, da MNZS že 75 let posluje s presežkom prihodkov nad odhodki, nima neporavnanih obveznosti do države, dobaviteljev in zaposlenih, ter nikoli ni imel likvidnostnih težav. Izpostavljamo pa, da glede na obstoječo infrastrukturo in sredstva tudi novi muzej ne bo mogel uresničiti pričakovanj Ministrstva za kulturo in zlasti javnosti. Z novo organiziranostjo pa bo to vprašanje še bolj pereče. Reorganizacija je sprejeta v obdobju potrjevanja letnih programov in proračunov ter poslovnih in finančnih poročil za preteklo leto. Zaradi negotovosti bo delo muzeja tako na poslovni kot strokovni ravni zagotovo oteženo.
Pri spojitvi dveh muzejev je Ministrstvo za kulturo ravnalo politično. Pri poseganju v avtonomnost delovanja ustanov in zlasti pri reorganizaciji in nastanku nove ustanove ustanovitelj praviloma že predhodno vodi postopek za reševanje pravnih, poslovnih, vsebinskih, strokovnih, organizacijskih in prostorskih vprašanj. V danem primeru ni bilo tudi ne predhodnega usklajevanja sistemizacije delovnih mest, kar je povzročilo negotovost in stisko pri zaposlenih. Nerazumno je ravnanje ministrstva, ki je iz predhodnega procesa v celoti izključilo zaposlene in člane sveta. Domnevna racionalizacija bo prinesla birokratske in kadrovske težave, kar bo otežilo delo obeh muzejev.
Ob takšnem hitrem in izključujočem ukrepanju menimo, da so bile članom sveta MNZS in zlasti zaposlenim kršene pravice do obveščenosti in komunikacije ter pravica do dostojanstva.
Spojitev MNZS in Muzeja slovenske osamosvojitve ni rezultat predhodne strokovne analize in razprave. Prepričani smo, da bi, če bi Ministrstvo za kulturo vodilo dialog, vsi tvorno in kooperativno sodelovali, saj sledimo sodobnim smernicam razvoja muzejev in muzejske stroke.
Člani sveta MNZS smo presenečeni nad postopkom in ravnanjem Ministrstva za kulturo, saj s tem neusklajeno in brez dialoga spreminja programske prioritete in podobo institucije, identiteto in blagovno znamko MNZS, ki je javno prepoznana in ima veliko tržno vrednost. S spojitvijo, ki ne temelji na strokovnih odločitvah, se ustvarja praksa poseganja v strokovno samostojnost in avtonomnost muzejskih ustanov. Obstoječa praksa pa vzbuja skrb, da bo vsakokratna zamenjava politične oblasti lahko izvajala podobne ali iste postopke.
Ministrstvo za kulturo ustvarja pogoje za dobro strokovno in poslovno delovanje javnih zavodov s področja varovanja kulturne dediščine, zato upravičeno pričakujemo, da zaradi številnih nedorečenosti in nejasnosti umakne sklep o ustanovitvi novega muzeja in v nadaljevanju v dialogu z deležniki najde ustrezne rešitve.
Člani sveta JZ Muzej novejše zgodovine Slovenije:
dr. Karla Oder, predsednica,
dr. Tomaž Ivešić, namestnik predsednice,
Bojan Bogatec Končan,
mag. Jurij Pavel Emeršič,
Irena Ribič, kustosinja.