V obsežnih požarih ogrožene vse živali, zlasti samice z mladički

Požari so lahko uničujoči za biotsko raznovrstnost prizadetega območja, še posebej, kadar so posledica suše in visokih temperatur, ki že same po sebi pomenijo stres za vse organizme, tako živali kot rastline, so za STA ob silovitem požaru, ki divja na Krasu, pojasnili na Zavodu za varstvo narave.

NOVA GORICA > V obsežnih požarih so ogrožene prav vse živalske vrste, še najmanj pa večje, kot so zajci, lisice, srne, volkovi ali medvedi in ptice.

Živali so zmedene

Kot so pojasnili na zavodu, so rastline prav zdaj v najaktivnejšem obdobju, živali pa imajo praviloma mladiče, ki so le delno sposobni samostojnega življenja. Živali, ki to zmorejo, se bodo pred ognjem sicer umaknile, a so zmedene, ker so mladiči počasnejši, pa so najbolj življenjsko ogroženi samice in njihovi mladiči.

Živali se ob tem pred ognjem lahko umaknejo tudi v naselja, v bližino ljudi, zato lahko pozneje nastajajo konflikti tudi tam. Za prostoživeče živali je sicer zadolžena država, vendar po podatkih zavoda za varstvo narave z izjemo gašenja in reševanja, ko gasilci sami pomagajo tudi ranjenim in zmedenim večjim živalim, sistemskega pristopa ni.

Preti razrast invazivnih tujerodnih vrst

Ob tem ne gre pozabiti na strupene pline, ki so prav tako kot za ljudi nevarni tudi za živali, zato vse živali, ki ne zmorejo hitrega umika, v požaru izgubimo.

To še posebej velja za ogromno število mikro-živali, prebivalce gozdnih tal, zaradi katerih je sicer spomladi prepovedano požiganje trave. Velika težava na pogoriščih je tudi razrast invazivnih tujerodnih vrst, ki so ena največjih groženj biotski raznovrstnosti, poudarjajo na zavodu.

Po požaru prizadeto območje ne more več nuditi enakih pogojev kot pred požarom, zato živi organizmi tam niso več enaki. Do procesa ponovnega oživljanja sicer z leti pride, a če so bile na nekem območju prej prisotne tudi redke vrste, ki zahtevajo točno določene pogoje, ali so celo medsebojno odvisne, so lahko najbolj ranljive tudi izgubljene.

"Težko je napovedati, če se bodo v prihodnosti spet vzpostavili enaki pogoji, posebej v tem času, ko smo priča hitrim podnebnim spremembam," opozarjajo na zavodu.

Vzpostavitev novega ekosistema lahko traja več desetletij

Kot je za STA povedal vodja območne enote Nova Gorica Klavdij Bajc, je bilo v preteklosti na Krasu že nekaj zelo velikih požarov, eden večjih julija 2006, ko je na območju Šumke, Železnih vrat in Trstelja pogorelo okoli 950 hektarjev površin. Območje se je po nekaj letih sicer zaraslo in vzpostavlja se ekosistem, podoben predhodnemu, vključno z vračanjem živalskih vrst, vendar je to dolgotrajen proces, ki lahko traja več desetletij.

Najbolj je prizadet rastlinski svet

"Del območja, ki trenutno gori, je varovan v sklopu Nature 2000, in bo vsaj nekaj časa prizadeto. Je pa v naravi vedno tako, da izpraznjena območja hitro zasedejo organizmi, ki so na to prilagojeni, zato se bo vsaj neko življenje kmalu vrnilo tudi tja. Najbolj je prizadet rastlinski svet, saj rastline in drevesa potrebujejo kar nekaj časa, da ponovno zrastejo," je dodal Bajc. Ob tem je kot zanimivost dodal, da so po zadnjem požaru na Cerju pred tremi leti ugotovili, da se je precej zmanjšala populacija ene od vrst metuljev.

---