Bolivijski generalni državni tožilec je pri vrhovnem sodišču vložil zahtevo za aktiviranje zakonsko določenega protokola, ki omogoča vložitev tožbe zaradi genocida proti 54-letni Jeanine Anez, nekdanji vršilki dolžnosti predsednice države, ker da je odgovorna za smrt več protestnikov, ki so nasprotovali odstavitvi levičarskega predsednika Eva Moralesa. Vrhovno sodišče mora za sodni proces pridobiti dovoljenje od parlamenta, s čimer se mora strinjati dve tretjini poslancev.
Državni tožilec se je za takšno zahtevo odločil po večmesečni preiskavi interdisciplinarne skupine neodvisnih strokovnjakov za Bolivijo (GIEI Bolivija) Medameriške komisije za človekove pravice.
Dva velika pokola
Anezovo je za začasno predsednico države razglasila desna opozicija 12. novembra 2019, dva dni po tistem, ko je štab oboroženih sil od Moralesa in njegovega vladnega kabineta izsilil odstop. Temu so sledili protestni shodi Moralesovih privržencev po vsej državi, Anezova pa je nadnje poslala vojsko in policijo z dovoljenjem za uporabo strelnega orožja. Represivni posegi so pripeljali do hujših kršitev človekovih pravic, kot so uboji, množični poboji, mučenje, spolno nasilje in rasistični izpadi, je v preiskavi ugotovila neodvisna skupina GIEI Bolivija. V poročilu, ki ga je objavila v začetku minulega tedna, navaja, da je bilo ubitih 38 oseb in več sto ranjenih, mnoge žrtve so bile deležne spolnega nadlegovanja, mučenja in pridržane brez sojenja. Večinoma je šlo za pripadnike staroselskih skupnosti.
Najhujša pokola sta se zgodila 15. in 19. novembra 2019, prvi v kraju Sacabi, drugi v Senkati, ko je pod streli vojske in policije umrlo okoli dvajset protestnikov, več kot dvesto pa jih je bilo ranjenih. Do pokola v kraju Sacabi je prišlo, ko so policijske in vojaške enote poskušale koloni protestnikov preprečiti prihod v mesto Cochabamba. Vlada Anezove je trdila, da so protestniki streljali na policijo in vojsko, vendar GIEI Bolivija »ni našla dokazov, da bi protestniki uporabljali strelno orožje ali ogrožali življenje drugih protestnikov, policistov ali vojakov«, so zapisali v poročilu. Pokol v Senkati pa se je zgodil blizu skladišča plina in goriva v kraju El Alto blizu glavnega mesta La Paz, kjer sta policija in vojska prav tako brez razloga uporabili strelno orožje. Po zbranih podatkih GIEI Bolivija je bilo tedaj 22 smrtnih žrtev, medtem ko tožilec v obtožnici navaja 20 mrtvih.
Poskus samomora?
Tožbo proti bivši desničarski predsednici Anezovi so vložili svojci ubitih v teh dveh pokolih. Obtožena je tudi »terorizma, zarote in prevratništva« v zvezi z državnim udarom in je zato že od marca letos v priporu v La Pazu. Njen odvetnik Jorge Valda je v nedeljo sporočil, da si je Anezova v zaporu dan prej »skušala vzeti življenje, poskušala je narediti samomor, kar ji (…) ni uspelo«. Po njegovih besedah je s tem poslala sporočilo, da potrebuje pomoč. Po navedbah aktualne bolivijske vlade pa ima Anezova zgolj praske po rokah.
V nedeljo jo je v zaporu obiskala tudi komisija OZN v Boliviji in v izjavi sporočila, da ji je bil dostop do Anezove neovirano in takoj omogočen, upravi zapora pa da so priporočili, naj preventivno ukrepa za preprečitev samopoškodb ali samomora. Po mnenju komisije »je Anezova videti fizično oslabljena in globoko čustveno prizadeta«. Zahteva sedanje bolivijske vladne garniture, ki jo vodi predsednik Luis Arce – v času Moralesove vlade je bil minister za ekonomijo – pa je, da morajo vsi, ki so sodelovali v zločinih, odgovarjati pred sodniki doma ali v Haagu.
