Kurz odstopil s položaja kanclerja in predlagal naslednika
Sebastian Kurz je odstopil s položaja kanclerja, za naslednika pa predlaga zunanjega ministra Alexandra Schallenberga. Kurz odstopa med koruptivnim škandalom.
Odpri galerijo
Čeprav je avstrijski kancler še včeraj trdil, da ne bo odstopil, so očitno bili pritiski prehudi. FOTO: Lisi Niesner/Reuters
Iz položaja kanclerja je včeraj zvečer odstopil Sebastian Kurz, ki je sicer od srede naprej v soju luči korupcijske afere. Ekipa vladajoče ljudske stranke naj bi namreč z davkoplačevalskim denarjem podkupila medije, ti pa so mu pomagali do oblasti. Opozicija je zahtevala odstop premiera, zaupanje vanj so izgubili tudi koalicijski partnerji Zeleni.
Kurz je še v petek zatrdil, da je nedolžen in dejal, da ne bo odstopil kot kancler. V odstopni izjavi v soboto pa je povedal, da bo poskušal dokazati, da so obtožbe proti njemu neupravičene in dodal, da odstopa, ker gre za državo in ne zgolj zanj. V izjavi se je dotaknil tudi koalicijskih partnerjev, češ da so se postavili proti njemu, kar je označil za nepravično.
Avstrijski kancler v odhajanju je predlagal tudi naslednika, in sicer 52-letnega zunanjega ministra in strankarskega kolega Alexandra Schallenberga. »Potrebujemo stabilnost,« je dejal Kurz in dodal, da bi bilo neodgovorno, če bi dopustil, da Avstrija zdrsne v mesece kaosa v času, ko se še vedno bori s pandemijo. Kurz se je na ta način izognil glasovanju o nezaupnici v parlamentu.
Kot poroča nemška tiskovna agencija dpa, je Schallenberga diplomat z mednarodnimi izkušnjami in znanjem več jezikov, glede migracij pa zagovarja podobno ostra stališča kot Kurz.
Zaupanje v Kurza so izgubili tudi koalicijski partnerji Zeleni. Podkancler in vodja Zelenih Werner Kogler je v petek ljudsko stranko pozval, naj imenuje novega kanclerja, a je Kurz takrat še vztrajal, da ne bo odstopil. Zavrnil je vse očitke, je pa priznal, da so med sporočili, ki so predmet obravnave preiskave, tudi nekatera njegova, ki pa da jih je zapisal v afektu in jih zdaj ne bi več poslal v taki obliki. Kurz je ob tem še dejal, da je samo človek s čustvi in napakami.
Kurz se sicer ne umika iz politike. Še naprej bo ostal na čelu ÖVP in bo tudi vodja strankine poslanske skupine v parlamentu.
Kriza avstrijske vlade je izbruhnila v sredo, ko je policija preiskala kanclerjev kabinet, finančno ministrstvo in prostore ljudske stranke (ÖVP) zaradi suma, da naj bi ozek krog okoli Kurza uporabil proračunski denar in vpliv, da so njegovega predhodnika na čelu stranke Reinholda Mitterlehnerja predstavljali v slabi luči in tako Kurzu tlakovali pot na čelo ÖVP.
Kurzevi zaupniki naj bi med letoma 2016 in 2018 naročali javnomnenjske raziskave, ki so kazale na občutnejši padec priljubljenosti ÖVP kot druge javnomnenjske raziskave. Pri medijski skupini Österreich naj bi tudi zakupili oglasni prostor v zameno za ustrezno poročanje.
Kurza so sicer k odstopu že v četrtek zvečer pozvali demonstranti, ki so se zbrali pred sedežem njegove stranke na Dunaju. Bilo naj bi jih več tisoč, med drugim so vzklikali Sram te bodi.
35-letni Sebastian Kurz, ki je v soboto sporočil, da odstopa s položaja, je bil najmlajši avstrijski kancler doslej. Po zadnjih volitvah leta 2019, ko je že drugič prisegel na kanclerski položaj, je vlado oblikoval z Zelenimi.
Kurz se je rodil 27. avgusta 1986 na Dunaju učiteljici in inženirju. Po odlično opravljeni maturi se je vpisal na študij prava, a ga ni končal. Že med študijem je prevzel vodenje podmladka ljudske stranke (ÖVP).
Leta 2013 je kot najmlajši zunanji minister v zgodovini Avstrije prevzel vodenje zunanjega ministrstva. Takrat je bil tudi najmlajši vodja diplomacije v EU. Član avstrijske vlade je sicer bil že od leta 2011. Pri 24 letih je Kurz namreč postal državni sekretar za integracije in je takrat veljal za najmlajšega člana kake avstrijske vlade.
Leta 2017 je sklenil koalicijo s svobodnjaki (FPÖ). Ko je prevzel kanclerski položaj, je bil star 31 let, s čimer je postal najmlajši voditelj vlade katere od držav EU in najmlajši kancler v zgodovini sodobne Avstrije. Znan je bil po svojem nasprotovanju jedrskemu orožju, trdemu stališču do migracij ter znižanju socialnih podpor za priseljence, tudi za tiste iz držav EU.
Položaj avstrijskega kanclerja je prvič zasedal od decembra 2017 do maja 2019. Leta 2017 je tudi prevzel vodenje ÖVP. 27. maja 2019 mu je parlament izglasoval nezaupnico, potem ko je koalicija ÖVP in FPÖ razpadla zaradi korupcijske afere Ibiza, v katero se je zapletel tedanji vodja svobodnjakov Heinz-Christian Strache.
Na volitvah nekaj mesecev kasneje je ÖVP osvojila 37,5 odstotka glasov. Kurz je nato prejel mandat za sestavo nove avstrijske vlade in začel pogajanja z Zelenimi.
Potem ko so dosegli koalicijski dogovor, je pri 33 letih že drugič prisegel kot predsednik avstrijske vlade.
Afera, zaradi katere je včeraj odstopil, sega v čas, preden je postal kancler. Policija je namreč minulo sredo preiskala kanclerjev kabinet, finančno ministrstvo in prostore ljudske stranke zaradi suma, da naj bi ozek krog okoli Kurza uporabil proračunski denar in vpliv, da so njegovega predhodnika na čelu stranke Reinholda Mitterlehnerja predstavljali v slabi luči in tako Kurzu tlakovali pot na čelo ÖVP.
Kurzevi zaupniki naj bi med letoma 2016 in 2018 naročali javnomnenjske raziskave, ki so kazale na občutnejši padec priljubljenosti ÖVP kot druge javnomnenjske raziskave. Pri medijski skupini Österreich naj bi tudi zakupili oglasni prostor v zameno za ustrezno poročanje.
Zaradi afere so koalicijski partnerji Zeleni ocenili, da Sebastian Kurz ni več primeren za opravljanje nalog predsednika vlade.
Kurz sicer z dolgoletno partnerico Susanne Thier prav zdaj pričakuje prvega otroka. Med njegovimi hobiji je tudi plezanje. Lani je tako s slovenskim premierjem Janezom Janšo preplezal severno triglavsko steno.
Kurz je še v petek zatrdil, da je nedolžen in dejal, da ne bo odstopil kot kancler. V odstopni izjavi v soboto pa je povedal, da bo poskušal dokazati, da so obtožbe proti njemu neupravičene in dodal, da odstopa, ker gre za državo in ne zgolj zanj. V izjavi se je dotaknil tudi koalicijskih partnerjev, češ da so se postavili proti njemu, kar je označil za nepravično.
»Potrebujemo stabilnost«
Avstrijski kancler v odhajanju je predlagal tudi naslednika, in sicer 52-letnega zunanjega ministra in strankarskega kolega Alexandra Schallenberga. »Potrebujemo stabilnost,« je dejal Kurz in dodal, da bi bilo neodgovorno, če bi dopustil, da Avstrija zdrsne v mesece kaosa v času, ko se še vedno bori s pandemijo. Kurz se je na ta način izognil glasovanju o nezaupnici v parlamentu.
Kot poroča nemška tiskovna agencija dpa, je Schallenberga diplomat z mednarodnimi izkušnjami in znanjem več jezikov, glede migracij pa zagovarja podobno ostra stališča kot Kurz.
Na Dunaju je Kurza k odstopu pozvalo tudi več tisoč demonstrantov. FOTO: Lisi Niesner/Reuters
Zaupanje v Kurza so izgubili tudi koalicijski partnerji Zeleni. Podkancler in vodja Zelenih Werner Kogler je v petek ljudsko stranko pozval, naj imenuje novega kanclerja, a je Kurz takrat še vztrajal, da ne bo odstopil. Zavrnil je vse očitke, je pa priznal, da so med sporočili, ki so predmet obravnave preiskave, tudi nekatera njegova, ki pa da jih je zapisal v afektu in jih zdaj ne bi več poslal v taki obliki. Kurz je ob tem še dejal, da je samo človek s čustvi in napakami.
Kurz se sicer ne umika iz politike. Še naprej bo ostal na čelu ÖVP in bo tudi vodja strankine poslanske skupine v parlamentu.
Pritiski afere
Kriza avstrijske vlade je izbruhnila v sredo, ko je policija preiskala kanclerjev kabinet, finančno ministrstvo in prostore ljudske stranke (ÖVP) zaradi suma, da naj bi ozek krog okoli Kurza uporabil proračunski denar in vpliv, da so njegovega predhodnika na čelu stranke Reinholda Mitterlehnerja predstavljali v slabi luči in tako Kurzu tlakovali pot na čelo ÖVP.
Kurz je še ta teden bil v Sloveniji, kjer se je udeležil vrha EU-Zahodni Balkan. FOTO: Jure Makovec/Afp
Kurzevi zaupniki naj bi med letoma 2016 in 2018 naročali javnomnenjske raziskave, ki so kazale na občutnejši padec priljubljenosti ÖVP kot druge javnomnenjske raziskave. Pri medijski skupini Österreich naj bi tudi zakupili oglasni prostor v zameno za ustrezno poročanje.
Kurza so sicer k odstopu že v četrtek zvečer pozvali demonstranti, ki so se zbrali pred sedežem njegove stranke na Dunaju. Bilo naj bi jih več tisoč, med drugim so vzklikali Sram te bodi.
FOTO: Georg Hochmuth/Afp
Daleč najmlajši avstrijski kancler doslej
35-letni Sebastian Kurz, ki je v soboto sporočil, da odstopa s položaja, je bil najmlajši avstrijski kancler doslej. Po zadnjih volitvah leta 2019, ko je že drugič prisegel na kanclerski položaj, je vlado oblikoval z Zelenimi.
Kurz se je rodil 27. avgusta 1986 na Dunaju učiteljici in inženirju. Po odlično opravljeni maturi se je vpisal na študij prava, a ga ni končal. Že med študijem je prevzel vodenje podmladka ljudske stranke (ÖVP).
Hitri uspehi
Leta 2013 je kot najmlajši zunanji minister v zgodovini Avstrije prevzel vodenje zunanjega ministrstva. Takrat je bil tudi najmlajši vodja diplomacije v EU. Član avstrijske vlade je sicer bil že od leta 2011. Pri 24 letih je Kurz namreč postal državni sekretar za integracije in je takrat veljal za najmlajšega člana kake avstrijske vlade.
Leta 2017 je sklenil koalicijo s svobodnjaki (FPÖ). Ko je prevzel kanclerski položaj, je bil star 31 let, s čimer je postal najmlajši voditelj vlade katere od držav EU in najmlajši kancler v zgodovini sodobne Avstrije. Znan je bil po svojem nasprotovanju jedrskemu orožju, trdemu stališču do migracij ter znižanju socialnih podpor za priseljence, tudi za tiste iz držav EU.
Kancler od leta 2017
Položaj avstrijskega kanclerja je prvič zasedal od decembra 2017 do maja 2019. Leta 2017 je tudi prevzel vodenje ÖVP. 27. maja 2019 mu je parlament izglasoval nezaupnico, potem ko je koalicija ÖVP in FPÖ razpadla zaradi korupcijske afere Ibiza, v katero se je zapletel tedanji vodja svobodnjakov Heinz-Christian Strache.
Na volitvah nekaj mesecev kasneje je ÖVP osvojila 37,5 odstotka glasov. Kurz je nato prejel mandat za sestavo nove avstrijske vlade in začel pogajanja z Zelenimi.
Potem ko so dosegli koalicijski dogovor, je pri 33 letih že drugič prisegel kot predsednik avstrijske vlade.
Zadnja afera
Afera, zaradi katere je včeraj odstopil, sega v čas, preden je postal kancler. Policija je namreč minulo sredo preiskala kanclerjev kabinet, finančno ministrstvo in prostore ljudske stranke zaradi suma, da naj bi ozek krog okoli Kurza uporabil proračunski denar in vpliv, da so njegovega predhodnika na čelu stranke Reinholda Mitterlehnerja predstavljali v slabi luči in tako Kurzu tlakovali pot na čelo ÖVP.
Kurzevi zaupniki naj bi med letoma 2016 in 2018 naročali javnomnenjske raziskave, ki so kazale na občutnejši padec priljubljenosti ÖVP kot druge javnomnenjske raziskave. Pri medijski skupini Österreich naj bi tudi zakupili oglasni prostor v zameno za ustrezno poročanje.
Zaradi afere so koalicijski partnerji Zeleni ocenili, da Sebastian Kurz ni več primeren za opravljanje nalog predsednika vlade.
Kurz sicer z dolgoletno partnerico Susanne Thier prav zdaj pričakuje prvega otroka. Med njegovimi hobiji je tudi plezanje. Lani je tako s slovenskim premierjem Janezom Janšo preplezal severno triglavsko steno.
