Sto štirideset dni v ruskem priporu

Brittney Griner je na ruskem sodišču blizu Moskve včeraj priznala krivdo. V boj za njeno vrnitev v ZDA pa so šle tudi aktivistke.
Fotografija: Brittney Griner je na ruskem sodišču blizu Moskve včeraj priznala krivdo, je poročal CNN. FOTO: Evgenia Novozhenina/Reuters
Odpri galerijo
Brittney Griner je na ruskem sodišču blizu Moskve včeraj priznala krivdo, je poročal CNN. FOTO: Evgenia Novozhenina/Reuters

»Ko sedim tu, v ruskem zaporu, sama s svojimi mislimi, oropana žene, družine, prijateljev, olimpijskega dresa ali kakršnih koli dosežkov, me je strah, da bom tu ostala za vedno,« je Brittney Griner, dvakratna olimpijska prvakinja v košarki, članica ekipe WNBA Phoenix Mercury, zapisala v na roko napisanem pismu, ki ga je ameriškemu predsedniku Joeju Bidnu poslala v ponedeljek. Enaintridesetletna Brittney Griner, ki je med sezono WNBA igrala v Rusiji, je bila aretirana 17. februarja na moskovskem letališču. Ruske oblasti so trdile, da je imela v prtljagi konopljino olje, in jo obtožile tihotapljenja večje količine prepovedane droge, za kar ji grozi do deset let zapora. Ruski sodnik je zanjo odredil pripor za čas sodnega postopka, ki se je začel včeraj. Tako je Grinerjeva v priporu že 140 dni. Bela hiša je sporočila, da je Biden njeno pismo prebral v torek, čeprav je soproga Grinerjeve Cherelle že dan prej za CBS News povedala, da je razočarana, ker še vedno ni dobila neposrednega predsednikovega odgovora. V sredo sta z njo govorila Biden in podpredsednica Kamala Harris in ji zagotovila, da si prizadevata za osvoboditev Grinerjeve in drugih ameriških državljanov, ki so pridržani v Rusiji in po svetu. A Cherelle je v nedavnem intervjuju za CNN dejala, da se »besede in dejanja tistih, ki bi morali ukrepati, ne ujemajo«. Po njenem mnenju se pristojni nikakor ne trudijo dovolj, da bi pomagali Grinerjevi, sploh pa se njihova dejanja ne skladajo z retoriko uradne Bele hiše. Opozorila je tudi, da ji ameriško veleposlaništvo v Moskvi ni omogočilo telefonskega pogovora z ženo ob njuni obletnici poroke.

Medtem se je več podpornikov Grinerjeve izreklo o njenem primeru in pozvalo Bidnovo administracijo, naj pospeši prizadevanje za njeno varno vrnitev domov. Številne organizacije in posamezne aktivistke so na predsednika naslovile pismo s skoraj 1200 podpisi. Med podpisnicami so številne znane osebnosti in borke za pravice temnopoltih žensk gibanja Win With Black Women, trenerji in vodstveni delavci WNBA pa tudi nekdanja vršilka dolžnosti predsednice demokratskega nacionalnega odbora Donna Brazile in Bernice King, izvršna direktorica Kingovega centra ter hči Martina Luthra Kinga ml. Aktivistke v pismu opozarjajo tudi na to, da je primer Grinerjeve zaradi njene rase, spola in seksualne usmerjenosti še posebej občutljiv. »Če bi šlo za LeBrona, bi bil že doma, kajne?« je pred kamerami odgovornim pred dnevi zabrusila Vanessa Nygaard, trenerka ženske ekipe Phoenix Mercury. Soproga košarkarice Griner pa si po posredovanju znanih novinarjev prizadeva, da bi se sodnega procesa v Moskvi lahko udeležila in v težkih trenutkih stala svoji ženi ob strani.

Komentarji: