Žirija, ki jo je vodil Neil MacGregor, je odločila, da nagrado booker prejme šrilanški pisatelj Shehan Karunatilaka za roman Sedem lun Maalija Almeide (The Seven Moons of Maali Almeida; Sort of Books), »metafizični triler«, knjigo, v kateri pripoveduje o fotografu, ki se znajde med grozotami šrilanške državljanske vojne. Zmagovalcu je nagrado izročila soproga britanskega kralja Karla III. Camilla.
Žirija je v utemeljitvi zapisala, da je roman šrilanškega pisatelja delo, ki razblinja ne le meje posameznih žanrov, ampak tudi življenje in smrt, telo in duha, vzhod in zahod. Je pa tudi resna filozofska burka, ki bralca popelje »v svet temnega srca«, v morilske grozovitosti šrilanške državljanske vojne. A ko je bralec tam, odkrije tudi nežnost in lepoto, ljubezen in privrženost – in sledenje idealu, ki upravičuje vsako človeško življenje.
Zmagovalno delo je drugi roman omenjenega pisatelja, ki je izšel deset let po prvem. Karunatilaka je drugi šrilanški avtor v dveh letih, ki se je uvrstil v ožji izbor za bookerja. Po mnenju žirije je napisal roman, »poln duhov, gagov in globoke človečnosti«.
Zmagovalno delo je drugi roman šrilanškega pisatelja.
Predsednik žirije
Neil MacGregor je že ob oznanitvi finalistov povedal, da so iskali knjige, v katerih se zgodi nekaj pomembnega, in romane, ki bi »pokazali, kako odlično pisanje daje obliko človeški stiski«. Po napovedih se je slovesnosti v londonski dvorani Roundhouse med drugimi udeležila soproga britanskega kralja Karla III.
Camilla, nastopila je angleška glasbenica albanskega rodu
Dua Lipa. Po letu 2019 je letošnja slovesnost prvič potekala v celoti ob navzočnosti publike. Večer, na katerem so slavili talente iz celotnega kulturnega spektra, je vodila komedijantka
Sophie Duker.
Lansko leto je nagrado booker prejel južnoafriški avtor Damon Galgut za roman Obljuba (The Promise), v dvanajstih tednih po podelitvi je prodal več izvodov svojih knjig kot prej v sedemnajstih letih.
Zmagovalcu je nagrado izročila soproga britanskega kralja Karla III. Camilla. FOTO: Toby Melville/Reuters
Za prestižno britansko literarno nagrado, vredno 58.000 evrov, ki ob Nobelovi nagradi za književnost velja za verjetno najpomembnejšo literarno nagrado na svetu, je bilo letos na začetnem bralnem seznamu žirije 169 del, ki so izšla v Veliki Britaniji ali na Irskem med 1. oktobrom lani in do konca letošnjega septembra. Med šestimi finalisti so bili trije prvenci, najkrajša knjiga v izboru v zgodovini nagrade in deli najmlajše pisateljice ter najstarejšega pisatelja doslej.
Neil MacGregor, ki je predsedoval petčlanski žiriji, je zgodovinar kulture, nekdanji direktor Narodne galerije v Londonu in Britanskega muzeja, zdaj svetovalec sklada J. Paula Gettyja, ob njem so odločali še profesorica književnosti Shahidha Bari, zgodovinarka Helen Castor, pisatelj in literarni kritik M. John Harrison ter pisatelj in profesor književnosti Alain Mabanckou. Velikih šest finalistov letošnjega izbora so oznanili septembra na prireditvi v galeriji Serpentine.
Ob objavi trinajsterice finalistov je MacGregor povedal: »Naloga izbrati trinajst knjig izmed 169 je bila prijetna in hkrati naporna. Izbrali smo izzivalne, presenetljive, zaležne knjige, ki jih priporočamo v natančno in prijetno branje. Seznam ponuja zgodbe, basni, fantastiko, premišljanja in grozljivke.«
FOTO: Toby Melville/AFP
Nagrado booker sta daljnega aprila 1969 kot britanski odgovor na francosko Goncourtovo nagrado ustanovila založnika
Tom Maschler in
Graham C. Greene, prvi dobitnik je bil P. H. Newby. Do leta 2001 so nagrado imenovali The Booker Prize po sponzorju, podjetju Booker Brothers, kolonialni družbi, ki je nekdaj trgovala s sladkorjem v Gvajani, od leta 2002 do leta 2019 je bila nagrada man booker (prvi dobitnik preimenovane nagrade je bil
Yann Martel s svetovno uspešnico
Pijevo življenje), potem jo je za pet let prevzel dobrodelni sklad Crankstart, ki sta ga ustanovila sir
Michael Moritz in njegova žena
Harriet Heyman.
Na britanskem literarnem prizorišču ima booker privilegiran položaj: 50.000 funtov vredna nagrada za najboljši roman leta, ki ga je v angleščini napisal državljan Združenega kraljestva, Britanske skupnosti narodov (Commonwealth), Pakistana ali Južne Afrike – od leta 2014 upoštevajo tudi ameriške avtorje oziroma vse v angleščini napisane romane, ki so izšli v Združenem kraljestvu, od leta 2018 še irske oziroma romane, izdane na Irskem –, ima pomen, ki ga je komaj mogoče opisati, zmaga pa dobitniku poleg časti in prepoznavnosti po svetu prinese visoke naklade tudi v neangleškem prostoru.
Letos bodo po dolgih letih zmagovalcu spet podelili kipec, kakršen je bil prva leta nagrade, njegov avtor je mladinski pisatelj in ilustrator Jan Pieńkowski. FOTO: Thebookerprize
Od takrat, ko so sprejeli odločitev o spremembi pravil in v igro za nagrado pripustili tudi ameriške, britanski avtor ni več dobil nagrade, prejeli so jo Avstralec Richard Flanagan, Jamajčan Marlon James, Američana Paul Beatty in George Saunders, severnoirska pisateljica Anne Burns, škotsko-ameriški pisatelj Shuggie Bain, lani pa Južnoafričan Damon Galgut.
Najboljši roman petih desetletij nagrade je napisal Michael Ondaatje, za roman Angleški pacient so mu v okviru praznovanja petdesetletnice prestižne nagrade leta 2018 namenili enkratno nagrado zlati booker. Deset let prej, leta 2008, so podelili nagrado best of booker, za najboljšega od nagrajenih romanov do takrat so razglasili delo Otroci polnoči Salmana Rushdieja. S tem romanom je zmagal leta 1981, ob 25-letnici nagrade pa je zanj dobil še prvo spominsko nagrado booker.
