Tujina

Iranski aktivisti državljane pozivajo, naj se tri dni vzdržijo nakupov

Teheran , 05. 12. 2022 10.32 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 3 min
Avtor
STA, D.J.
Komentarji
0

Iranski aktivisti so pozvali k novemu valu protestov po vsej državi. Z njimi želijo pritisniti na iransko gospodarstvo in s tem na oblasti v Teheranu.

Protesti naj bi se začeli danes, trajali pa bi tri dni. Protestniki državljane pozivajo, naj tri dni ne nakupujejo in tako preprečijo pretok denarja v iranskem bančnem sistemu. Kot poudarjajo aktivisti, bi moralo do vključno srede ostati zaprtih čim več trgovin, še posebej na tržnicah v večjih mestih, ki so središče gospodarskega dogajanja v državi.

Aktivisti želijo zapreti trgovine in izprazniti ulice pred trgovinami predvsem v večjih mestih, kot je Teheran (na sliki).
Aktivisti želijo zapreti trgovine in izprazniti ulice pred trgovinami predvsem v večjih mestih, kot je Teheran (na sliki). FOTO: Profimedia

Aktivisti so k novim protestom pozvali, potem ko so v Iranu po navedbah generalnega državnega tožilca razpustili moralno policijo, ki je bila odgovorna predvsem za zagotavljanje spoštovanja pravil oblačenja žensk.

Aktivisti namreč menijo, da razpustitev moralne policije ne bo pomenila sprememb iranske politike nošenja naglavnih rut, ki predstavlja enega ključnih ideoloških orodij klerikalnih oblasti, temveč gre zgolj za spremembo taktike njenega uveljavljanja.

Roya Boroumand, soustanoviteljica skupine za človekove pravice Abdorrahman Boroumand Center s sedežem v ZDA, je pojasnila, da je razpustitev moralne policije verjetno "premalo in prepozno" za protestnike, ki zdaj zahtevajo popolno spremembo režima.

"Če ne bodo odpravili vseh zakonskih omejitev glede oblačenja žensk in zakonov, ki nadzorujejo zasebno življenje državljanov, je to le marketinška poteza," je dejala in dodala, da nič ne preprečuje drugim organom pregona, da bi uveljavljali diskriminatorne zakone.

"Domnevna ukinitev iranske moralne policije ne pomeni ničesar, saj je zaradi množične državljanske nepokorščine žensk in neupoštevanja pravil, povezanih s hidžabom, že postala nepomembna," pa je dejal analitik pri organizaciji Demokracija za arabski svet zdaj Omid Memarian. Obvezno nošenje naglavne rute je opisal kot enega od stebrov islamske republike in dejal, da bi odprava teh zakonov in struktur pomenila temeljno spremembo identitete in obstoja države.

Protesti v Franciji v znak solidarnosti z iranskimi aktivisti
Protesti v Franciji v znak solidarnosti z iranskimi aktivisti FOTO: Profimedia

"Ne smemo se pustiti preslepiti z zavajajočimi potezami, ki jih Islamska republika uporablja v trenutkih obupa, saj se lahko vrnejo z drugimi omejevalnimi politikami in ukrepi," je še dodal.

Iran je danes tudi napovedal ustanovitev preiskovalnega odbora za razjasnitev razlogov za proteste, ki v državi potekajo že več kot dva meseca. Analitiki sicer ocenjujejo, da želijo iranske oblasti na ta način zgolj pomiriti protestnike, a to jim verjetno ne bo uspelo. 

"Samo zato, ker so oblasti razpustile moralno policijo, še ne pomeni, da bo konec protestov," je dejala ena izmed iranskih protestnic, poroča BBC. 

"To, da oblasti rečejo, da je nošnja hidžaba osebna odločitev, ni dovolj. Ljudje vedo, da Iran s trenutno vlado nima prihodnosti," je dodala. 

Druga protestnica pa je povedala, da protestnikom ni več mar za nošnjo hidžaba, saj so ženske brez njega hodile naokoli že zadnjih 70 dni. Iranska prebivalka je tako dodala, da jim je ostala le revolucija. "Hidžab je bil začetek vsega. Zdaj pa se ne bomo zadovoljili  z ničemer, kar je manj kot smrt diktatorja in sprememba režima," je povedala o nadaljevanju protestov. 

Protesti to državo pretresajo že skoraj dva meseca, odkar je po policijskem pridržanju umrla 22-letna Kurdinja Mahsa Amini, ki jo je pred tem zaradi domnevno nepravilnega nošenja islamske naglavne rute hidžab aretirala iranska moralna policija.

Po podatkih visokega komisarja ZN za človekove pravice je bilo zaradi protestov v Iranu aretiranih približno 14.000 ljudi. Po podatkih organizacije za človekove pravice Iran Human Rights (IHR) s sedežem na Norveškem je bilo med zatiranjem protestov ubitih najmanj 416 ljudi, med njimi 51 otrok.

  • image 4
  • image 5
  • image 6
  • image 1
  • image 2
  • image 3

KOMENTARJI (0)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.