Kovačič je po trditvah tožilstva kot predsednik uprave Nove KBM najprej sklenil posel, s katerim je Nova KBM od Kandele kupila delnice Elektra Ljubljana, Elektra Primorska in Elektra Celje za skupno 1,7 milijona evrov, pri čemer pa se je po oceni tožilstva zavedal, da je dejanska vrednost delnic nižja in da te sploh ne kotirajo na borzi. Foto: BoBo
Kovačič je po trditvah tožilstva kot predsednik uprave Nove KBM najprej sklenil posel, s katerim je Nova KBM od Kandele kupila delnice Elektra Ljubljana, Elektra Primorska in Elektra Celje za skupno 1,7 milijona evrov, pri čemer pa se je po oceni tožilstva zavedal, da je dejanska vrednost delnic nižja in da te sploh ne kotirajo na borzi. Foto: BoBo

Specializirano državno tožilstvo Matjažu Kovačiču očita zlorabo položaja, ker naj bi z dvema posloma leta 2010 pridobil nekaj več kot milijon evrov premoženjske koristi družbi Kandela Mateja Raščana, ki mu obtožnica očita pomoč pri omenjenem kaznivem dejanju. Kovačič je po trditvah tožilstva kot predsednik uprave takrat še druge največje državne banke najprej sklenil posel, s katerim je Nova KBM od Kandele kupila delnice Elektra Ljubljana, Elektra Primorska in Elektra Celje za skupno 1,7 milijona evrov, pri čemer pa se je po oceni tožilstva zavedal, da je dejanska vrednost delnic nižja in da te sploh ne kotirajo na borzi.

Za oba posla, katerih cilj je bil, da bi družba Kandela z denarjem, ki bi ga pridobila, plačala aro za nakup časopisne hiše Večer, je banka še isti dan sklenila terminski pogodbi, v skladu s katerima naj bi prvi sveženj delnic kupil M&M Consulting, drugega pa Vinag, ki pa nista imela resnega namena kupiti delnic, vprašljiva je bila tudi njuna sposobnost plačila.

Potem ko je pred kratkim že nekdanja lastnica M&M Consultinga Jasna Mihelj Coustaury na sodišču zatrdila, da je šlo zgolj za uslugo Raščanu, je danes podobno povedala tudi direktorica zdaj propadlega Vinaga Klementina Ihanec, sicer takratna partnerica lastnika Lea Ivanjka. Na marsikatero vprašanje tožilke Mojce Petan Žura je sicer odgovorila, da se ne spominja dobro dogodkov izpred dobrega desetletja.

Je pa izpovedala, da je Raščanu šla na roko, ker ga je poznala iz nekaterih prejšnjih skupnih poslov in ni imela razlogov, da mu ne bi zaupala. Za podpis terminske pogodbe se je odločila, ker se je ves čas govorilo o tem, da Vinag ne bo imel nobenih obveznosti. Ko je minilo trimesečno obdobje za prevzem in plačilo delnic, ki njenega podjetja niso v resnici nikoli zanimale, so še nekajkrat z dogovorom podaljšali veljavnost pogodbe.

Da bodo morali izpolniti pogodbo in plačati milijon evrov, jo je obvestil vodja sektorja za investicije Igor Muhič, pri čemer ni vedela, zakaj prav to vsoto. Zahtevo do banke so izpolnili, na vprašanje, zakaj so se tako odločili, pa je odvrnila, da zaradi tega, ker so z Novo KBM imeli še nekatere druge posle in se niso želeli zameriti, prav tako so si kot podjetje iz središča Maribora želeli mir. "Pošteno povedano, smo se takrat doma kar precej sprli, na koncu pa smo se odločili, da obveznosti s pomočjo posojila poravnamo. Žal kljub temu pozneje za nas ni bilo pozitivnega učinka," je povedala Ihanec, ki je še dodala, da se je družinski spor zgodil, ker je oče njenega partnerja, sicer tudi znan pravnik, Šime Ivanjko, menil, da pogodba za njih ni imela nobene pravne obveznosti. Ihanec je še zanikala, da bi se v povezavi z omenjenimi posli kadar koli pogovarjala s člani uprave banke.

Priča ni bila prepričana, kdo je podpisoval odobritve takšnih poslov

Nekdanja članica uprave Manja Skernišak, ki je sicer tudi sama med obtoženimi v enem od postopkov, povezanih s Kovačičem in Raščanom, je tokrat nastopila v vlogi priče. Povedala je, da so posle, kot je bil ta, samostojno sklepali v sektorju za investicije, ki ga je vodil Igor Muhič, uprava pa je predloge le na koncu odobrila s podpisi. Ker je danes dejala, da je bil za finančne trge, s tem pa tudi za sektor investicij zadolžen tretji član uprave Andrej Plos, jo je tožilka spomnila na izpoved v času preiskave, ko o tem ni bila tako prepričana, pač pa naj bi izjavila, da je bil za trgovanje z vrednostnimi papirji zadolžen Kovačič.

Ob tem je tožilka po izpovedi priče, da sta odobritev takšnih poslov po navadi podpisala dva člana uprave, pripomnila, da je na sedmih predlogih, ki so v sodnem spisu, le v enem primeru podpis Plosa, v vseh preostalih pa nje in Kovačiča. Skernišak je na njeno dodatno vprašanje, ali to pomeni, da je bil Plos veliko odsoten, odvrnila le, da tega ne ve in da bi bilo treba to vprašati njega.