Še posebej brutalno je bilo nasilje nad Judi na Dunaju, nenazadnje zato, ker je bilo v Avstriji antisemitsko razpoloženje močno prisotno že pred tem, ko so oblast prevzeli nacisti. Na spletni strani erinnern.at si Inštitut za izobraževanje o holokavstu, ki deluje pod okriljem ministrstva za šolstvo, prizadeva, da ljudje ne bi pozabili, kakšne grozote so se tiste dni dogajale v mestu, in da bi mladim generacijam pričevanja ljudi, ki so jih preživeli, pomagala dojeti, da se kaj takšnega nikdar več ne sme ponoviti. Mnogi od pričevalcev danes ne živijo več, a so se njihove izpovedi ohranile na posnetkih pogovorov, ki so dostopni na omenjeni spletni strani. Eno od njih je prispevala tudi Gertrude Kritzer, ki se je po vojni vrnila na Dunaj, kjer je živela do svoje smrti leta 2016. V pričevanju se spominja, kako so nacisti 10. novembra 1938 vdrli v njihovo stanovanje in hoteli odpeljati očeta. Mama jih je rotila, da jim da vse, kar imajo, le da ga pustijo pri miru. Starši so imeli veliko vrednostnih papirjev, ki jih je mama dala nacistom, ti so od nje zahtevali tudi ves nakit in ji s prsta sneli poročni prstan. Očeta so kljub temu odpeljali in ga mučili. Po desetih dneh je prišel domov, njegovi prej črni lasje so bili povsem beli. Od njihove številne družine so holokavst preživeli le njeni štirje bratranci. Njen oče je leta 1940 na Dunaju za posledicami nacističnega mučenja umrl, njeno mamo pa so leta 1942 deportirali v tranzitni geto Izbica na Poljskem in jo tam umorili. Tedaj je bila Gertrude že v Palestini – leta 1940 je uspela zbežati z ladjo iz Italije.