100 mest, 27 prijav: 'Glede na potrebe in razmere v zdravstvu je to katastrofa'

Da bi trenutne razmere stabilizirali, potrebujemo še najmanj 300 zdravnikov, da bi namesto o splošni medicini tekočega traku govorili o pravi družinski medicini pa še 700, opozarjajo v sindikatu družinskih zdravnikov.

Do situacije je precej kritičen družinski zdravnik in predsednik odbora za osnovno zdravstvo Zdravniške zbornice Slovenije Rok Ravnikar, ki pravi, da je stanje "glede na potrebe in razmere, ki jih imamo v osnovnem zdravstvu, katastrofa".  Obenem dodaja, da so bili taki rezultati sicer pričakovani, saj tisti, ki delajo v zdravstvu, iz prve roke vedo, da se kljub vsem pozivom in velikim obljubam še ni kaj bistvenega spremenilo. 

"Z vsako generacijo, ko ne dobimo vsako leto sto novih specialistov družinske medicine, se nam razmere dodatno poslabšajo in že obstoječi kadri ne zdržijo več in gredo ven iz tega," je opisal.

Predsednik sindikata zdravnikov družinske medicine Igor Muževič pa težavo vidi tudi v samem razpisu. Ta po njegovo neposrečeno, prisilno odreja mladim zdravnikom, kje bodo delali po končani specializaciji. Od 100 mest jih je namreč kar 87 namenjenih za znanega izvajalca, torej zdravstvene domove.  

"Mladim se napoveduje, da če se odločijo za to specializacijo, da bodo vezani na eno delovišče, ki je morda že zdaj neprivlačno. Z negotovimi napovedmi, da utegne biti še slabše," izpostavlja.

Na 87 razpisanih mest za specializacijo pri znanih izvajalcih se je prijavilo deset kandidatov. Na 13 razpisanih mest nacionalnega razpisa pa so prejeli 17 prijav, torej več kot je mest. Razlika je v tem, da morajo, če sprejmejo specializacijo za delo v zdravstvenem domu, sprejeti njegovo ponudbo za prvo zaposlitev za enako časovno obdobje, kot je trajala specializacija, torej za štiri leta.

'Država mora zagotoviti dobre delovne pogoje'

Precej povedno je, da se na 18 razpisanih mest v Zdravstvenem domu Ljubljana, kjer v zadnjem času najbolj primanjkuje družinskih zdravnikov, ni prijavil nihče.

"Pri večini zdravstvenih domov sicer ni pokazanega izraženega zanimanja, res pa je, da bi človek pričakoval, da je prestolnica sama po sebi dovolj privlačno okolje za mlade zdravnike," ob tem meni Muževič.

Če želi država enakomerno razporediti zdravnike, jim mora zagotoviti dobre delovne pogoje, se strinjata sogovornika. "Ves čas je v zraku neka grožnja, da bodo čez praktično pet minut prisilno dvignili glavarinske količnike zdravnikom in tega se mladi bojijo," ob tem še opozarja Muževič.

Ravnikar upa, da je to eden zadnjih alarmantnih znakov politiki, saj da se "kljub vsem pozivom in velikim obljubam, razen nekih gasilskih, kratkoročnih ukrepov, v zadnjem letu ni naredilo prav nič konkretnega."