Tri metre visoko maketo so izdelali študenti nekdanje višje rudarske šole v Lendavi in jo septembra 1950 podarili podjetju Nafta Lendava. Pozneje je bila odstranjena, zdaj pa so restavrirano vnovič postavili na mesto, kjer je bila izdelana in kjer je stala že pred leti.

Za njeno oživitev je v veliki meri zaslužen podžupan v funkciji župana občine Lendava Ivan Koncut, ki si je dolga leta želel najti maketo in jo umestiti v mestno središče. Po naključju je izvedel, da stoji pred jedilnico podjetja Nafta Strojna. Z direktorjem podjetja so se nato dogovorili za njeno restavriranje, saj je bila zelo zarjavela, in za prenos na sedanji prostor.

Na območju makete je nekoč stala stavba podjetja Nafta Strojna. Pozneje so se preselili v obrtno cono, kjer so zgradili rafinerijo z rezervoarji. Ti stojijo še danes in tam so shranjene državne rezerve. Podjetje še vedno deluje, so pa bile vmes nekatere reorganizacije. Nekoč je bila denimo Ina Nafta Lendava, potem pa so denimo nastali segmenti Nafta Lendava, Nafta Strojna, Petrol Geo.

Nafta 75

Publikacija z naslovom Nafta 75: 75 let pridobivanja ogljikovodikov v okolici Lendave je nastala po razstavi, ki so jo leta 2018 postavili na ogled v Muzeju meščanstva na Glavni ulici v Lendavi, je povedal direktor Galerije-Muzeja Lendava Dubravko Baumgartner.

"Tam smo razstavili arhivske fotografije bogate zbirke fotografij Nafte Lendava, več kot 600 fotografij smo imeli na voljo. Iz tega smo izbrali najboljše, najpomembnejše in te predstavili tudi v omenjeni publikaciji." Avtor publikacije je muzeolog in kustos Zoltan Lendvai Kepe, ki je zbral podatke o pridobivanju ogljikovodikov v okolici Lendave, to je vse od Peklenice na Hrvaškem prek Lovaszija na Madžarskem do Goričkega in Petišovskega polja, kjer še danes stoji rafinerija. Zgodovinsko dogajanje v povezavi s tem je zelo pestro, je dodal Baumgartner.

Na njivi je bila črna mlaka

Da je na tem območju nafta, so okoli leta 1930 ugotovili "v Peklenici v Medžimurju, ko so ljudje našli predel njive, kjer je bila neka črna mlaka, kjer je izhajala ta snov. Takrat so torej našli vrelec nafte," je pojasnil Baumgartner.

Najprej so nato postavili preproste trinožce, okoli pa se je vzpostavila naftna industrija, postavljali so se vrtalni stolpi, veliko jih je bilo na Petišovskem polju. Največ vrtin je v vaseh okoli Lendave, dokaj bogata zgodovina črpanja ogljikovodikov pa je tudi na Madžarskem s pomembnim nahajališčem Gellenhaza. "Kjer koli so vrtali, so prišli do nafte," je še povedal Baumgartner in spomnil, da je bil nekakšen stranski produkt teh črpanj tudi odkritje termalne vode. Termalna voda iz petišovske vrtine se uporablja še danes.

Baumgartner je v govoru od odprtju makete tudi poudaril, da je bila lendavska Nafta pomemben gospodarski steber nekdanje skupne države in regije s številnimi delovnimi mesti ter da skorajda ni bilo družine na tem območju, ki s podjetjem ne bi bila kakor koli povezana.