Predsednik vlade Janez Janša je danes na Brdu pri Kranju skupaj s predsednikom republike Borutom Pahorjem priredil sprejem za diplomatski zbor ob pričetku novega leta. Predsednik vlade Janez Janša je zbrane diplomate tudi nagovoril. Na sprejemu sta diplomatski zbor nagovorila tudi predsednik republike Borut Pahor in apostolski nuncij, doajen diplomatskega zbora nadškof msgr. Jean-Marie Speich. Po poročanju STA sta oba gostitelja izpostavila dobre odnose s sosednjimi državami, Pahor pa se je dotaknil tudi odnosov z Rusijo in Kitajsko. “Ključnega pomena je, da izhajamo iz našega mota: združeni v raznolikosti – raznolikost, ki izhaja iz zgodovinskih, kulturnih in duhovnih tradicij znotraj enotne evropske civilizacije, je bogastvo in ne ovira na poti skupnega napredka ali večje enotnosti v stvareh, kjer je ta enotnost potrebna; razprava o prihodnosti je nujno potrebna priložnost za odkrit pogovor o odprtih strateških dilemah, in da najdemo skupne rešitve, ki omogočajo pot naprej,” je premier poudaril, da mora EU postati močnejša navzven in bolj prožna navznoter. V članku v celoti objavljamo nagovora obeh predsednikov.
Premier Janez Janša je na sprejemu za diplomatski zbor ob pričetku novega leta med drugim poudaril, da odnosi s sosedami še nikoli niso bili tako dobri. “Vesel sem, da med nami vladajo močno razumevanje, solidarnost ter intenziven dialog in sodelovanje na številnih področjih,” je dejal in napovedal, da bodo posebno pozornost še naprej namenjali tudi Srednji Evropi, ki je, kot je dejal, naše naravno kulturnozgodovinsko in geografsko okolje. Spomnil je, da je vlada za svoje delovanje na zunanje političnem področju sprejela prenovljeno strategijo zunanje politike. “Strategija poudarja ključne vrednote, načela, interese ter prednostne naloge in tako podaja jasne usmeritve delovanja ob spoprijemanju s ključnimi aktualnimi izzivi,” je dejal in nadaljeval, da se po lanskem praznovanju 30. obletnice vzpostavitve državnosti letos spominjamo 30. obletnice mednarodnega priznanja Slovenije. “Od osamosvojitve naprej smo pospešeno razvijali mrežo bilateralnih, regionalnih in multilateralnih odnosov,” je poudaril.
V nagovoru je Janša izpostavil tudi dosežke slovenske predsedovanja Svetu EU in izzive EU, na katere je opozoril tudi predsednik države Borut Pahor. Kot je ocenil predsednik republike, med drugim potrebujemo aktivnejšo politiko širitve unije ob hkratni ambicioznejši politiki reform držav Zahodnega Balkana in urejanju njihovih medsebojnih spornih vprašanj po mirni poti. Pahor je opozoril na slabšanje razmer na Zahodnem Balkanu. Najbolj ga skrbijo razmere v Bosni in Hercegovini zlasti zaradi odkritih teženj po spremembi meja. “Poskuse za oblikovanje državnih meja po etničnem načelu moramo razumeti kot skrajno nevarne za mir in varnost v regiji in Evropi,” je opozoril. Obenem pa je ocenil, da je mednarodni položaj Slovenije dober in ugoden. Prav tako je ocenil, da Slovenija nikoli v 30 letih ni imela tako dobrih odnosov z vsemi štirimi sosednjimi državami kot v zadnjih letih, na čemer je treba graditi. Kar se tiče odnosov s Hrvaško, je vesel naporov vlad obeh držav za ureditev vseh odprtih vprašanj, tudi ribolovnega režima, a pod ključnim pogojem, da se spoštuje odločba arbitražnega razsodišča o meji med državama.
Pahor: gospodarsko predstavništvo Taipeia bi bilo dobrodošlo
Pahor se je dotaknil tudi odnosov s Kitajsko. “Slovenija že vse od vzpostavitve diplomatskih odnosov s Kitajsko dosledno zagovarja načelo ene Kitajske, kar je tudi politika EU. Gospodarsko predstavništvo Taipeia pa bi bilo dobrodošlo, kot je dobrodošlo v večini drugih držav članic EU,” je o aktualni tematiki povedal Pahor. Kot je izpostavil, si želimo z Rusijo in Kitajsko, čeprav nista naši vojaški in politični zaveznici, imeti iskrene odnose na temelju medsebojnega spoštovanja in razumevanja. Posebej je še poudaril nujnost konstruktivnega in vsebinskega dialoga med Zahodom in Rusko federacijo, pri čemer, kot je dejal, skupaj s političnimi in vojaškimi zavezniki utemeljeno pričakujemo vzdržanje od vseh oblik groženj z uporabo sile. “Dialog in mir morata prevladati. Evropa in svet potrebujeta mir, če naj aktualne probleme rešujemo v prid vsega človeštva,” je opozoril.
Zdi se, da je slovenska diplomacija vidna povsod
Na današnjem sprejemu je spregovoril tudi doajen diplomatskega zbora, apostolski nuncij v Sloveniji Jean-Marie Speich. “V teh težkih okoliščinah v letu 2021 je diplomatski zbor z zadovoljstvom ugotovil, da se je slovenska diplomacija uspešno spoprijela s številnimi izzivi ter že nekaj let dobiva nov in zelo zanimiv zagon. Zdi se, da je slovenska diplomacija vidna povsod,” je dejal in pozdravil prizadevanja za spodbujanje stikov, miru in dialoga z vsemi državami. Današnjega tradicionalnega novoletnega sprejema se je udeležilo okoli 85 diplomatov. Nekateri diplomati pa niso prišli zaradi epidemioloških razmer.
V nadaljevanju objavljamo govor predsednika vlade Janeza Janše na sprejemu za diplomatski zbor ob pričetku novega leta. Velja govorjena beseda!
Spoštovani gospod predsednik republike, spoštovani apostolski nuncij, doajen diplomatskega zbora, spoštovane ekscelence,
toplo vas pozdravljam v imenu slovenske vlade na tem novoletnem diplomatskem sprejemu. Zelo sem vesel, da se tokrat, drugače kot lani, kljub omejitvam, ki še vedno veljajo, lahko srečamo v živo. To dejstvo seveda krepi naše zaupanje, da se bo tudi težka preizkušnja pandemije enkrat končala. Izzivi, ki jih prinaša, pa so še vedno veliki. Skupne izkušnje vse od njenega začetka nam jasno predočajo, da bo naš uspeh pri spoprijemanju s temi izzivi v prvi vrsti odvisen od našega sodelovanja in v veliki meri tudi od skupnega ukrepanja, od naše medsebojne solidarnosti, od čuta vzajemne odgovornosti in od občutka skupnosti. Naj se tu takoj zahvalim vsem, ki ste nam tudi lani in predlani tako ali drugače priskočili na pomoč. Iskrena hvala za vso izkazano solidarnost.
Lani je bila ena ključnih dejavnosti vlade spopadanje s pandemijo in njenimi posledicami. Od začetka pandemije je vlada zasnovala deset svežnjev ukrepov za omilitev njenih posledic, ki so bili potem sprejeti v Državnem zboru. Pri tem so vlado vodila načela sorazmernosti, učinkovitosti in solidarnosti. Vse, da v času delnega zaprtja javnega življenja omogočimo čim bolj neokrnjeno delovanje gospodarstva, s ciljem, da, kolikor je le mogoče, ohranimo delovna mesta in s tem vso potrebno podlago za socialno državo in razvoj. Tako nam je še pred koncem leta uspelo nadoknaditi padec gospodarske rasti, ki nas je leto prej prizadel kot posledica pandemije. Realni družbeni bruto proizvod je zdaj višji, kot je bil pred pandemijo. Ob koncu leta smo zaznali najvišjo raven zaposlenosti v zgodovini Slovenije. Posledično sta povprečna plača in pokojnina višji kot pred pandemijo. Realni prihodek gospodinjstva na osebo je danes za 10 odstotkov višji, kot je bil tik pred pandemijo, bruto investicije v osnovna sredstva pa so višje za skoraj sedem odstotkov. Vrednost podjetij na reguliranih trgih kapitala je zrasla za tretjino. Ob vseh teh ukrepih pa se je javni dolg glede na družbeni bruto proizvod povečal le za manj kot 7,5 odstotne točke, kar je precej pod povprečnim porastom javnega dolga kot posledice ukrepov za blaženje posledic pandemije v skupini najbolj razvitih držav. Bili smo torej uspešni tudi pri nadzorovanju javnih financ. Nedavna analiza Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) je pokazala, da je Slovenija druga najbolj uspešna država OECD po kakovosti gospodarskega odboja ob pandemiji. Pot, ki smo jo ubrali, je bila očitno v veliki meri pravilna. Vesel sem, da se je to potrdilo v za Slovenijo še posebno pomembnem letu.
V lanskem letu preizkušenj je namreč Slovenija obeleževala 30-letnico državnosti, v drugi polovici leta pa je tudi predsedovala Svetu Evropske unije. Za svoje delovanje na zunanjepolitičnem področju je vlada sprejela prenovljeno strategijo zunanje politike. Strategija poudarja ključne vrednote, načela, interese ter prednostne naloge in tako podaja jasne usmeritve delovanja ob spoprijemanju s ključnimi aktualnimi izzivi.
Eden glavnih izzivov pri predsedovanju Svetu Evropske unije je bila še vedno trajajoča pandemija, njene posledice in nujnost čim bolj učinkovitega, enotnega ukrepanja. Naj opozorim le na nekaj ključnih dosežkov. Kljub pandemiji nam je uspelo izvesti vsa najpomembnejša formalna in neformalna zasedanja v fizični obliki, tako da se je delo institucij prvič po izbruhu pandemije vrnilo v običajne okvire. To je omogočilo velik napredek pri sprejemanju zakonodaje na številnih področjih, še posebej izjemen napredek na področju zakonodajnega okvira za digitalni prehod. Soočeni smo bili tudi z nepričakovanimi dogodki, ki so terjali hiter odziv in evropsko enotnost. Ob kriznih razmerah v Afganistanu in ob beloruski meji smo zagotovili hiter in enoten odziv Evropske unije, soglasno obsodbo instrumentalizacije migrantov in beguncev. Dosegli smo soglasje, da so Evropska unija in njene države članice odločene skupaj usklajeno ukrepati, da bi preprečile ponovitev nenadzorovanih obsežnih nezakonitih migracijskih gibanj, ki smo jim bili priča v preteklosti, in da bo Evropska unija enotno zagotovila varnost svojih zunanjih meja in spoštovanje meril za vstop. Ključni cilj slovenskega predsedstva je bil izboljšati pripravljenost Evropske unije na kakršno koli vrsto krize, njeno odzivnost in odpornost. Še posebej smo se osredotočili na zdravstvene vidike, kjer je Evropska unija v tem času dosegla velik napredek pri vzpostavljanju zdravstvene unije, ter na kibernetsko odpornost, kjer revidirani zakonodajni okvir določa ukrepe za visoko raven skupne varnosti omrežij in informacijskih sistemov. Trudili smo se, da bi državam članicam kar najbolj omogočili hitro gospodarsko okrevanje po posledicah pandemije. Svet Evropske unije je tako potrdil 22 nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost, kar je omogočilo začetek koriščenja pomembnih sredstev, dogovorjenih v juniju 2020. Obžalujemo, da so notranjepolitične razmere v nekaterih državah članicah ali politični pritiski in polemike o pogojevanju upočasnili odločanje pri potrditvi preostalih načrtov za okrevanje.
Naj se na tem mestu zahvalim obema partnericama v triu predsedujočih držav, ki ga je zaključila Slovenija: iskrena hvala Nemčiji in Portugalski za odlično sodelovanje! Ta trio je bil vzorčen primer dobrega sodelovanja in to že drugič v relativno kratki zgodovini članstva Slovenije v Evropski uniji. Ob tem želim izreči tudi zahvalo Franciji za dobro sodelovanje v času našega predsedstva, pa tudi pri predaji predsedovanja in najboljše želje, da bo to uspešno.
Po tem, ko smo lani skupaj z najvišjimi predstavniki sosednjih držav in predsednikom Evropskega sveta praznovali 30. obletnico vzpostavitve državnosti, se letos spominjamo 30. obletnice mednarodnega priznanja Slovenije. Pred desetimi dnevi smo praznovali 30. obletnico priznanja s strani držav tedanje Evropske skupnosti. Od osamosvojitve naprej smo pospešeno razvijali mrežo bilateralnih, regionalnih in multilateralnih odnosov. Tudi lani so bili posebne pozornosti deležni sosedski odnosi. Vesel sem, da med nami vladajo močno razumevanje, solidarnost ter intenziven dialog in sodelovanje na številnih področjih. Posebno pozornost smo še naprej namenjali Srednji Evropi, ki je naše naravno kulturnozgodovinsko in geografsko okolje. Poudaril bi sodelovanje v zelo pomembni pobudi Tri morja in v neformalni skupini petih srednjeevropskih držav C5. Še posebej pa nas veseli, da je bila Slovenija lani sprejeta v skupino sredozemskih držav članic EU. Tako bomo lahko krepili sodelovanje znotraj druge razsežnosti naše kulturnozgodovinske in geografske istovetnosti.
Prizadevanja slovenskega naroda za svobodo in neodvisno, samostojno državnost so se po vzpostavitvi lastne državnosti pred 30 leti in mednarodnem priznanju nadgrajevala v okviru, ki ga je omogočilo evropsko povezovanje in močno transatlantsko zavezništvo. Za Slovenijo in Evropo je oboje vitalnega pomena. Odločitev za demokratično in samostojno Slovenijo je bila tudi odločitev za vrnitev v Evropo. Ta vrnitev – Slovenci smo seveda vseskozi bili del evropske kulture in zgodovine – v smislu vrnitve kot svobodnega naroda, ki je s povsem nedvoumno plebiscitarno odločitvijo vzpostavil svojo suvereno državnost in jo tudi po napadu jugoslovanske agresorske armade uspešno obranil, je sovpadala s temeljno zgodovinsko nalogo, ki jo je narekoval padec totalitarnih komunističnih režimov v Evropi: vzpostavitev celovite in svobodne Evrope, ki je v miru sama s seboj. To je še nedokončana zgodovinska naloga, eno temeljnih strateških vprašanj prihodnosti tako Evrope kot tudi same Evropske unije, ki mu je treba namenjati prednostno pozornost. Temu vprašanju je Slovenija v času predsedovanja Svetu EU namenila še posebej veliko pozornosti. Lanskoletni Blejski strateški forum je bil posvečen vprašanjem prihodnosti Evrope, vrh s partnericami Zahodnega Balkana pa vprašanjem širitve EU. In enako pomemben je bil decembrski vrh z državami Vzhodnega partnerstva.
Pomembna razprava o prihodnosti Evropske unije se nadaljuje in njen zaključek pričakujemo v času francoskega predsedovanja. Naj ob tem opozorim na nekaj načel in misli, ki se mi zdijo ključnega pomena za našo skupno prihodnost: naš cilj mora biti krepitev Evropske unije, v kateri so naše vrednote ter evropska identiteta in posamezne nacionalne identitete zaščitene in lahko še naprej uspevajo; EU mora postati močnejša navzven in bolj prožna navznoter; pri tem se je treba osredotočiti tudi na ohranjanje ter negovanje zaupanja in solidarnosti med članicami, ki so ga tu in tam načele različne krize, ki so nas prizadele v zadnjem času; ključnega pomena je, da izhajamo iz našega mota: združeni v raznolikosti – raznolikost, ki izhaja iz zgodovinskih, kulturnih in duhovnih tradicij znotraj enotne evropske civilizacije, je bogastvo in ne ovira na poti skupnega napredka ali večje enotnosti v stvareh, kjer je ta enotnost potrebna; razprava o prihodnosti je nujno potrebna priložnost za odkrit pogovor o odprtih strateških dilemah, in da najdemo skupne rešitve, ki omogočajo pot naprej. Okrepiti je treba odpornost Unije proti vzrokom nedavnih kriz, zlasti na finančno-gospodarskem področju, na področju varnosti skupnih zunanjih meja, krepiti avtonomijo glede preskrbe s kritično pomembnimi sredstvi. V večji meri moramo spoštovati načeli subsidiarnosti in sorazmernosti. Okrepiti je treba dejansko povezanost Unije in njenih institucij s stvarnostjo v državah članicah, še posebej z nacionalnimi parlamenti. Večjo podporo si zasluži tudi Odbor regij. EU je prostor predstavniške demokracije, v katerem se moramo zavedati, da različne civilnodružbene oblike povezovanja in sodelovanja lahko bogatijo skupnost, vendar nikoli ne morejo in ne smejo nadomestiti voljenih teles in organov.
Demografija je naša strateška težava, in če jo želimo strateško rešiti, moramo mlade in družine postaviti v središče. Velika, dobra in nepogrešljiva mehka moč EU, ki je brez primere v svetu, ne zadošča nikjer, kjer ljudem nismo sposobni zagotoviti tudi temeljne varnosti in osnovnih človekovih pravic, zato EU potrebuje kombinacijo mehke in trde moči.
Glede prihodnosti Evrope se mi zdi še posebej potrebno poudariti, da je svobodna in celovita Evropa, ki je v miru sama s seboj, s padcem berlinskega zidu postala zgodovinski cilj in skupna naloga, pa tudi v vseh državah tega kontinenta in njihovih transatlantskih partnericah soglasno sprejeta normativna usmeritev. V Pariško listino za novo Evropo smo tako zapisali: “Celovita in svobodna Evropa kliče po novem začetku”, pa tudi: “s koncem delitve Evrope si bomo prizadevali za novo kakovost naših varnostnih odnosov, pri tem pa v celoti spoštovali svobodo izbire drug drugega“. Ena ključnih nalog je ohranitev in obramba pravnih in normativnih temeljev sodobne Evrope, ki so omogočili konec hladne vojne ter dali temelje za varnost, stabilnost, sodelovanje in blaginjo na kontinentu, ter načel spoštovanja suverenosti, neodvisnosti, ozemeljske celovitosti, enake varnosti za vse evropske države in njihove svobodne izbire.
Spoštovani, slovenska vlada se je odločila, da predloži kandidaturo za nestalno mesto v Varnostnem svetu Združenih narodov za mandatno obdobje 2024/2025. Slovenija je od začetka svojega članstva v Organizaciji združenih narodov zanesljiva, aktivna, verodostojna in odgovorna partnerica tako v tem kot tudi v drugih večstranskih forumih. Vedno smo bili konstruktiven član in člen mednarodne skupnosti. Trdno verjamemo, da smo lahko dober predstavnik celotne generalne skupščine. Slovenija s to kandidaturo znova potrjuje svojo zavezanost ohranjanju mednarodnega miru in varnosti v najširšem pomenu, zavezanost spodbujanju skupnih vrednot, mednarodnemu pravu in mednarodnemu sodelovanju. Spodbujanje in varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin, podpora preventivni diplomaciji, zavzemanje za učinkovito večstransko sodelovanje na globalni in regionalni ravni, odpornost, spoštovanje mednarodnega prava, racionalni zeleni in digitalni prehod bodo med našimi prednostnimi vprašanji.
Spoštovani, naj se na tem mestu iskreno zahvalim za vaše sodelovanje in prizadevanje za krepitev prijateljskih odnosov držav, ki jih predstavljate, s Slovenijo. Vsem želim, vam, vašim družinam ter vašim državam in narodom, ki jih predstavljate, obilo zdravja, miru in blagostanja, in da bi se v tem letu še naprej krepile vezi prijateljstva in sodelovanja, ki nas povezujejo.
Besedilo govora predsednika republike Boruta Pahorja. Velja govorjena beseda!
Spoštovani doajen diplomatskega zbora,
toplo vas pozdravljam na novoletnem sprejemu, ki je prilagojen razmeram. Močno upam, da se bo pandemija čim prej prelevila v obvladljivo endemijo in se bomo vsi skupaj čim prej z optimizmom lotili vsestranskega okrevanja naših držav ter mednarodne skupnosti. Ekscelence, dovolite, da se po običaju tudi tokrat opredelim do najpomembnejših tem.
Prvič – o razmerah v Sloveniji
Tvegam oceno, da bo Slovenija uspešno izšla iz zdravstvene krize. To pomeni, da je na eni strani relativno ustrezno odmerjala ukrepe za zaščito zdravja ljudi ter na drugi strani skrbela za optimalno delovanje gospodarstva in celotnega javnega življenja. Ta ugodna dediščina spopada z epidemijo Sloveniji omogoča, da se v naslednjem desetletju uvrsti med zmagovalke zelenega in pametnega prehoda. To je v veliki meri odvisno od letošnjega, supervolilnega leta. Ne mislim samo na izide volitev, temveč tudi na ton in vsebino razprav, ki bodo oblikovale splošno razpoloženje med ljudmi. Kolikor kot njihov predsednik poznam razpoloženje ljudi, utegnejo biti nagrajene tiste politike, ki bodo zmerne in obrnjene v trajnostno prihodnost. Čeprav se zdi, da so politična razhajanja zelo velika, ocenjujem, da ne sežejo tako globoko med ljudi, kot se zdi. Jih pa ne podcenjujem.
Če se bodo volilne kampanje v nasprotju z mojimi željami in pričakovanji odvijale v zelo surovem in izključujočem tonu, potem ne bo prostora za dialog o našem skupnem načrtu za zeleni in pametni prehod. Zato je po mojem mnenju v interesu političnih sil, ki realno računajo na vodenje države po volitvah, da pred volitvami umirijo ton splošne razprave in predvolilni čas osredotočijo na prednostne naloge države po volitvah. Pandemija je povsod po svetu, tudi v demokratičnih družbah z dolgo tradicijo, spodbudila preizpraševanje zaupanja v demokratične institucije in njihovo učinkovito delovanje. Tudi pri nas. Prav je, da znamo opaziti nekatere skušnjave, da se pod krinko spopada z krizami omejuje moč neodvisnih institucij. Narobe je, če sleherno ukrepanje v času krize označujemo za napad na demokracijo. Demokracija je tudi, da pride do spremembe oblasti. V Sloveniji se je to zgodilo ravno v času, ko se je začela epidemija. Zato je bilo vse skupaj še toliko bolj zapleteno. Vendar menim, da je Slovenija kot demokratična država ta preizkus zamenjave oblasti v težkih okoliščinah relativno zrelo opravila in da bo to čez čas, z zgodovinske distance, še lažje opaziti. Ocenjujem, da je demokratična zgradba Slovenije dovolj čvrsta, da ne podlega skušnjavam, ne v času krize in ne sicer. Bo pa treba v času okrevanja v vsem demokratičnem svetu nameniti potrebno pozornost krepitvi vseh temeljnih demokratičnih vrednot in institucij. Skratka, Slovenija je na pragu novega poglavja, ki bi prav lahko bilo zgodba o uspehu, če bo dovolj politične zmernosti, dialoga in pripravljenosti na sodelovanje.
Drugič – o položaju Slovenije v mednarodni skupnosti
Pred 30-imi leti so države Evropske skupnosti, pred njo pa že nekatere druge evropske države priznale Republiko Slovenijo. Z mnogimi od držav vaše akreditacije bomo v prihodnjih dneh in tednih zaznamovali 30. obletnico vzpostavitve diplomatskih odnosov. Naj spomnim, da se je Slovenija osamosvajala po pravi, to je po pravni poti in posebej skrbela, da je vse težave rešila na miren način, s tem pa si je in si še danes v mednarodni skupnosti krepi ugled, ki je neprecenljivega pomena. Ocenjujem, da je mednarodni položaj Slovenije dober in ugoden. Slovenija velja za varno državo, ki je demokratična in napredna. Slovenija je članica Evropske unije in zveze Nato. To v pretežni meri opredeljuje tudi njen zunanjepolitični profil. Slovenija je torej aktivni sestavni del tako imenovanega zahodnega sveta. Slovenija si od diplomatskega priznanja pred 30-imi leti stalno prizadeva za mirno reševanje vseh sporov, dobro sosedstvo, mednarodno sodelovanje in multilateralizem. Tudi zato ima številne prijatelje po vsem svetu in je brez enega samega nasprotnika ali celo sovražnika.
Tretjič – glede odnosov s sosednjimi državami
Ekscelence, ker lani zaradi kovidnih razmer s predsednikom vlade nisva priredila sprejema, naj danes spomnim na dva prelomna trenutka v naši sosedski politiki, oba iz leta 2020. Prvi je vrnitev Narodnega doma v Trstu Slovencem. To je bil dogodek stoletja. Bil je mogoč samo zaradi izjemnega zaupanja med obema vladama in predsednikoma ter zaradi iskrene želje po sožitju slovenske in italijanske skupnosti v tem delu Evrope, v evropskem duhu. Stisk rok s predsednikom in prijateljem Mattarello pred obema obeležjema polpretekle zgodovine je bil zame osebno najbolj doživet trenutek v vsem mojem političnem življenju. Čeprav ob tem nisva rekla nič, sva povedala vse. S predsednikom Italijanske republike Sergiem Mattarello sva lani skupaj uradno obiskala Novo Gorico in Gorico ter s tem podprla projekt Evropska prestolnica kulture 2025, ki ga pod sloganom GO! Borderless 2025 izvaja Nova Gorica v tesnem sodelovanju z italijansko Gorico kot simbol razumevanja in strpnosti ter Evrope brez meja. Drugi čudoviti trenutek je bila skupna obeležitev Slovencev in Avstrijcev 100. obletnice koroškega plebiscita. To se nikoli prej ni zgodilo, tudi to je bil dogodek stoletja. Posebno vrednost mu je dalo opravičilo avstrijskega predsednika in prijatelja Van der Bellna v slovenščini koroškim Slovencem za zamude pri uveljavljanju pravic na podlagi Avstrijske državne pogodbe (1955). Med lepe dogodke v duhu dobrega sosedstva štejem tudi skupno navzočnost z madžarskim predsednikom in prijateljem Janosem Áderjem ob 30-letnici Zveze Slovencev na Madžarskem. S hrvaškim predsednikom in prijateljem Zoranom Milanovićem sva skupaj, na isti dan, odkrila spominski obeležji dvema pesnikoma in narodnima buditeljema v Ljubljani in Zagrebu. Slovenija podpira vstop Hrvaške v schengensko območje. Vesel sem tudi naporov obeh vlad za ureditev vseh odprtih vprašanj, tudi ribolovnega režima, a pod ključnim pogojem, da se spoštuje odločba arbitražnega razsodišča o meji med državama. Ocenjujem, da nikoli v 30-ih letih nismo imeli tako dobrih odnosov z vsemi štirimi sosednjimi državami kot v zadnjih letih. Na tem je treba graditi.
Četrtič – Evropska unija
Evropska unija se spoprijema s številnimi izzivi. V boju s pandemijo je EU naredila nekaj izjemnih skupnih korakov, ki so bili v preteklosti težko predstavljivi. Uspešno je uskladila nabavo cepiva, pohitela s skladom za okrevanje in rast ter se dogovorila o skupnem digitalnem potrdilu PCT. Želimo si, da bi bila EU še učinkovitejša in enotnejša. V interesu Slovenije je, da je v najbolj povezanem delu Evropske unije. Lani smo vsi predsedniki držav Evropske unije na pobudo, ki sva jo dala s predsednikom Mattarello ob dnevu Evrope s posebnim pismom skupaj pozvali državljane k aktivnemu sodelovanju na konferenci o evropski prihodnosti. Osebno ne pričakujem, da bo konferenca o prihodnosti Evrope pomenila kakšen prelomen trenutek v oblikovanju našega skupnega načrta za prihodnost unije. Menim, da bo ob pravem času na pravi način to v naslednjih letih morda spet naredila ustavna konvencija. Slovenija je v drugi polovici preteklega leta predsedovala Svetu Evropske unije. Delim mnenje najvišjih predstavnikov Evropske unije, da je to nalogo v teh posebnih okoliščinah odlično opravila.
Petič – o Zahodnem Balkanu in širitvi Evropske unije
Širitev EU z državami Zahodnega Balkana je prvovrstno geopolitično in varnostno vprašanje ter je v življenjskem interesu tako Evropske unije kot držav Zahodnega Balkana. Potrebujemo aktivnejšo politiko širitve Evropske unije ob hkratni ambicioznejši politiki reform držav Zahodnega Balkana in urejanje njihovih medsebojnih spornih vprašanj po mirni poti. Razmere na Zahodnem Balkanu se poslabšujejo. Najbolj me skrbijo razmere v Bosni in Hercegovini zlasti zaradi odkritih teženj po spremembi meja. Poskuse za oblikovanje državnih meja po etničnem načelu moramo razumeti kot skrajno nevarne za mir in varnost v regiji in Evropi. Lansko pomlad sem v sodelovanju s predsednikom Hrvaške Milanovićem tu na Brdu gostil vrh pobude Brdo – Brijuni Process, ki je potrdil zahtevnost razmer in nujnost hitrejše širitve Evropske unije. Vrh Evropska unija – Zahodni Balkan, ki je v začetku oktobra v okviru slovenskega predsedovanja potekal v Sloveniji, ocenjujem kot koristen in prepotreben. Upam, da sta zaključna deklaracija in celotni duh srečanja zagotovilo, da bo širitev EU na Zahodni Balkan med prednostnimi nalogami uradnega Bruslja do polne vključitve tega dela Evrope v Evropsko unijo. Žal pa je Evropska unija spet zamudila priložnost za začetek pogajanj z Republiko Severno Makedonijo in Republiko Albanijo. Iskreno si želim, da bi do tega pomembnega koraka prišlo res čim prej. Samo iskrena in resna evropska perspektiva držav Zahodnega Balkana lahko zagotovi mir, varnost in blaginjo v tem delu Evrope.
Šestič – glede odnosov z ZDA, Rusko federacijo in Kitajsko
Zelo jasno želim povedati, da usmeritve naše zunanje in varnostne politike določata članstvi v EU in Natu. Združene države so naš zaveznik in partner. Čeprav Ruska federacija in Kitajska nista naši vojaški in politični zaveznici, si želimo imeti z njima iskrene odnose na temelju medsebojnega spoštovanja in razumevanja. V tem trenutku posebej poudarjam nujnost konstruktivnega in vsebinskega dialoga med Zahodom in Rusko federacijo, pri čemer skupaj s političnimi in vojaškimi zavezniki utemeljeno pričakujemo vzdržanje vseh oblik groženj z uporabo sile. Evropa in svet potrebujeta mir, če naj aktualne probleme rešujemo v prid vsega človeštva. Slovenija že vse od vzpostavitve diplomatskih odnosov s Kitajsko dosledno zagovarja načelo ene Kitajske, kar je tudi politika Evropske unije. Gospodarsko predstavništvo Taipeia pa bi bilo dobrodošlo, kot je dobrodošlo v večini drugih članic EU. Dobre, urejene, iskrene, in če je le mogoče, prijateljske odnose želimo imeti tudi z vsemi drugimi državami sveta.
Sedmič – glede globalnih izzivov
Vsi največji izzivi so globalni in nanje lahko uspešno odgovorimo le s sodelovanjem. Pa naj gre za pandemijo covida-19, podnebne spremembe ali hiter razvoj znanosti in tehnologij ter osvajanje vesolja. Čeprav nas opredeljujejo različne zgodovinske okoliščine in identitete, pa so temeljna načela mednarodnega sodelovanja enaka za vse. Enotnemu razumevanju vrednot in načel smo se zavezali s članstvom v Združenih narodih, mi v Sloveniji pa tudi z vstopom v Evropsko unijo, Svet Evrope, OVSE, OECD in druge organizacije. Zelo pomembno je, da nas v delovanju vodijo načela vladavine prava, temeljnih človekovih pravic ter medsebojnega spoštovanja in razumevanja. Ključnega pomena sta zlasti strpnost in dialog. Zagotavljanje miru in varnosti ostaja med našimi najpomembnejšimi nalogami. Slovenija je privržena mirnemu reševanju vseh sporov. To je naša identiteta. Eden največjih izzivov so še naprej podnebne spremembe in prilagajanje nanje. COP26, ki ga je Združeno kraljestvo uspešno gostilo novembra lani, je prinesel nekaj premikov. A čaka nas še veliko dela, da novim okoliščinam prilagodimo svoj način življenja – od energetike do prehrane in načina sobivanja z naravo. Vse to so vprašanja, ki jih ne moremo reševati unilateralno. Zato so tako zelo pomembna skupna prizadevanja za krepitev zaupanja v učinkovit multilateralizem, temelječ na vladavini prava, v diplomacijo in mirno reševanje sporov. Slovenija se je odločila znova kandidirati za mesto nestalne članice Varnostnega sveta Združenih narodov v letih 2024 in 2025 ter tudi tako prispevati h krepitvi temeljnih načel in vseh skupnih dosežkov OZN. Prvič smo bili nestalna članica Varnostnega sveta Združenih narodov pred več kot dvajsetimi leti, v letih 1998 in 1999.
Ob koncu Ekscelence, prosim vas, da prenesete moje najboljše želje suverenom vaših držav z iskrenim upanjem v krepitev našega medsebojnega zaupanja in prijateljstva v korist ljudi, ki jih predstavljamo, in širše mednarodne skupnosti.
Sara Bertoncelj