Plavalka se vrača na prenovljeno Ilirijo

Vhod v kopališče Ilirija je nekdaj krasil kip Plavalka akademskega kiparja Franca Goršeta, ki je bil pred 15 leti ukraden. Mestna občina Ljubljana pa je v okviru vračanja izginulih kipov na prvotne lokacije naročila izdelavo kopije tega kipa. Delo so zaupali Denisu Vučku in Denisu Dražetiću, študentoma kiparstva ljubljanske Akademije za likovno umetnost in oblikovanje (ALUO).

Denis Vučko in Denis Dražetić v ateljeju končujeta kip Plavalke. Foto Črt Piksi

Ali so že znane okoliščine nastanka kipa Plavalka kiparja Franca Goršeta, ki je krasila kopališče Ilirijo?

Denis Vučko: O okoliščinah nastanka oziroma kdo je naročnik kipa, podrobnosti niso znane. Iz ohranjenih fotografij oziroma razglednic Ljubljane pa sva lahko razbrala, da je kip najprej stal v parku oziroma na robu nekakšne fontane pred razstaviščnimi paviljoni v Tivoliju, tam, kjer je danes ob progi urejeno parkirišče. Kasneje je bil kip prestavljen nad vhod v kopališče Ilirija.

Ta bronasti kip nad vhodom v kopališče je bil ukraden 26. junija 2007. Tega verjetno niti ni bilo tako preprosto izvesti?

Denis Dražetić: Zagotovo ne, saj takšna skulptura, odlita v bron, tehta vsaj 200 kilogramov ali več in za njeno odstranitev je bila potrebna cela logistika, predvsem zato, ker je stala na višini vsaj štirih metrov. Iz drugih primerov kraje skulptur nam je znano, da železna sidra, s katerimi se kipi pritrdijo v beton, v kontaktu z barvno kovino, to je bronom, tvorijo galvanski člen, pri čemer železo dobesedno sprhni. In tako postane kraja veliko bolj enostavna. Restavratorska stroka danes poskuša ta sidra nadomestiti s sidri iz nerjavečega jekla.

Kdaj se je ljubljanska občina odločila, da bo prenovljeno kopališče Ilirija krasila kopija Goršetove Plavalke?

Denis Vučko: Kot nama je znano, je o tem odločala občinska komisija za postavljanje javnih spomenikov in obeležij. Na Akademijo za likovno umetnost in oblikovanje ter profesorja Matjaža Počivavška so se obrnili potem, ko sva pod njegovim mentorstvom za občino že uspešno izvedla kopijo prav tako ukradenega doprsnega kipa dr. Šlajmerja, delo kiparja Zdenka Kalina. In ker se trenutno gradi novo kopališče Ilirija, so želeli tja ponovno umestiti ukradeno Plavalko. Ta za marsikaterega Ljubljančana predstavlja pravo maskoto, podobno kot je denimo kip pastirčka v Tivoliju.

Kot sva izvedela od strokovnjakov, ki so prihajali na oglede nastajajoče skulpture, je tudi sam, že ostareli Gorše, to delo zelo cenil in ob vsakokratnem obisku Ljubljane je želel, da ga z avtom peljejo po Celovški cesti mimo Ilirije, da bi od daleč opazoval svojo Plavalko.

Ali sta imela dovolj podatkov o originalu, ko sta se lotila izdelave kopije?

Denis Dražetić: Imela sva le tri uporabne fotografije kipa, ki sva jih povečala na naravno velikost, da sva tako lahko začela z delom. Poleg tega smo iz zasebne zbirke pridobili mavčno pomanjšano Goršetovo skico Plavalke, s katero pa si nismo mogli veliko pomagati, saj se ta precej razlikuje od njegove končne verzije. Da bi se čimbolj približala izvorni modelaciji in karakterju Goršetovih skulptur iz tega obdobja, sva si ogledala njegov celotni opus in vsa njegova dela, dostopna v Moderni galeriji, Narodni galeriji in Galeriji Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki ter v zasebnih zbirkah.

Katere pa so bile osnovne težave?

Denis Vučko: Največja težava je seveda izdelovanje po fotografijah. Lahko si predstavljate, kako velika je razlika med tem, ko imaš pred sabo živ model z vsemi podatki, ki ga lahko obračaš v prostoru in tako ustvarjaš polnoplastični objekt, ali pa je pred tabo le zabrisana črno-bela fotografija z enim samim pogledom. Za takšno delo, ki predstavlja posebno zvrst v figuralnem kiparstvu, potrebuješ že kar nekaj prakse in seveda sposobnost vživetja v figuro. Omenil bi še, da smo si pri delu pomagali tudi z živimi modeli, saj so nam na pomoč priskočile tri plavalke iz Plavalnega kluba Ilirija, ki so se za nas postavljale v pozo Goršetove Plavalke. Tako so omogočile razjasnitev nekaterih detajlov, ki se na fotografiji izvirnika sploh ne vidijo.

Sta imela kaj pomislekov, ko sta prevzela to naročilo?

Denis Dražetić: Seveda, na začetku tako zahtevne naloge naju je bilo kar strah, saj je to tudi zelo odgovorno delo. Z delom smo začeli februarja in v skupnem premišljevanju z mentorjem smo počasi napredovali, sproti reševali težave in se posvetovali tudi s poznavalci Goršetovega opusa.

Glinena skulptura Plavalke je končana. Kaj je torej treba še narediti, da bo stala nad vhodom prenovljenega kopališča?

Denis Vučko: Ko sva modelirala še zadnje detajle, je na ogled prišel livar Roman Kamšek. Ko je bil kip končan, je izdelal silikonske kalupe v našem ateljeju, pri čemer sva sodelovala tudi midva. Nato je kalupe odpeljal v svojo livarno, kjer bo izdelal voščene pozitive. Sledijo retuše v vosku, potem se bo skulptura odlila v bron. Nato pride na vrsto še postopek cizeliranja bronastega odlitka in nazadnje še patiniranje. Sam bom celoten postopek od izdelave ogrodja za figuro, modeliranja in omenjenega postopka odlivanja obdelal v svoji nastajajoči diplomski nalogi.