Čeprav za Oberhof velja, da je tu pogosto spremenljivo vreme, so bili v uvodni tekmi svetovnega prvenstva v biatlonu pogoji na strelišču odlični. Več težav kot na samem strelišču so imeli biatlonke in biatlonci s prenovljeno progo, s katero pa so se seznanili že na lanskih tekmah za svetovni pokal. V disciplini, ki je bila prvič na sporedu leta 2005 v Hanti-Mansijsku, prvo mesto je takrat osvojila Rusija, so najboljše reprezentance nastopile v najmočnejših zasedbah, Slovenija pa se je v boj podala brez Anamarije Lampič in Jakova Faka. Oba sta bila še nedolgo nazaj bolna, Fak pa se je šele včeraj pridružil ekipi v Oberhofu.
Biatlonca poskrbela za norveško slavje
V letošnji sezoni je bila do Oberhofa v svetovnem pokalu na sporedu le ena tekma mešanih štafet. Na Pokljuki so se prvega mesta veselili Francozi, druga je bila Italija in tretja Švedska, medtem ko so bili Norvežani šele šesti, vendar šele s svojo drugo, morda celo tretjo ekipo. V Oberhofu niso ničesar prepustili naključju, saj so nastopili z vsemi najboljšimi.
Norveški ženski del ekipe, predvsem to velja za Ingrid Landmark Tandrevold in Marte Olsbu Roeisesland, ni ravno blestel. Toda že Sturla Holm Laegreid je nadomestil nekaj več kot 50 sekundni zaostanek do takrat vodilne Italije in Johannesu Thingnesu Boeju predal kot prvi. Najboljši biatlonec letošnje sezone je navkljub trem popravam v streljanju leže in eni stoje v cilj prišel pred Italijanom Tomamasom Giacomelom.
»Bal sem se že, da bom po streljanju leže, ko sem imel tri poprave, izgubil prvo mesto, vendar sem ostal osredotočen na zadnje streljanje, ki mi ga je uspelo opraviti z eno popravo, in sem tako ohranil prednost pred Giacomelom. Najbolj zaslužen za našo zmago je bil Laegreid, ki nam je priboril prvo mesto, tako da je bilo tudi meni lažje,« je po zlati kolajni norveške štafete pred 19 tisoč gledalci dejal mlajši od bratov Boe.
Za spodrsljaj dneva je skorajda poskrbel Quentin Fillon Maillet. Lanskoletni zmagovalec svetovnega pokala je že zavil mimo cilja, a je še ravno pravi čas spoznal svojo zmoto, se vrnil in pred Avstrijci za dobre tri sekunde le ubranil bronasto kolajno.
Najboljši izid po letu 2013
S kolajno v mešanih štafetah se lahko pohvali tudi slovenska izbrana vrsta, ki je bila leta 2012 v Ruhpoldingu v postavi Andreja Mali, Teja Gregorin, Klemen Bauer in Jakov Fak druga. V isti zasedbi je bila Slovenija leto dni pozneje v Nove Mestu na Češkem peta, nato pa nikoli ni bila niti blizu deseterice. Še najbližje ji je bila leta 2016, ko so bili Malijeva, Gregorinova, Bauer in Fak trinajsti. Toda že najmlajša v slovenski izbrani vrsti Lena Repinc je z deseto predajo in brez poprave na strelišču popolnoma opravičila svoj nastop, eno mesto je nato izgubila Polona Klemenčič, ki je morala dvakrat popravljati, s štirimi popravami pa je Miha Dovžan predal kot dvanajsti. V zadnji predaji je z eno popravo Rok Tršan to mesto tudi ohranil.
»Dvanajsto mesto je enako, kot je bila naša startna številka. Nekaj podobnega smo tudi pričakovali. Nastop bi ocenil kot soliden. Na strelišču je bilo malce preveč napak, predvsem to velja za Dovžana, ki je stoje popravljal trikrat, tudi Polona bi bila leže, ko je imela dve popravi, lahko bolj natančna,« je nastop slovenske mešane štafete ocenil glavni trener Ricco Gross.
»Z današnjo tekmo sem zelo zadovoljna. Vedela sem, da znam ustreliti in to mi je tudi uspelo. Tudi tekaško sem se počutila dovolj močno. Mislila sem, da bo prvi vzpon, ki je najdaljši, najtežji, a je bila to moja najmočnejša točka. Proga je sicer zahtevna, nekaj ovinkov je nevarnih, kar me je najbolj skrbelo. Na koncu se je vse dobro izteklo in za menoj je tekma, na kateri sem ponosna na svoj nastop,« je bila po prihodu v cilj zadovoljna 19-letna članica SD Bohinj, ki je predlani na mladinskem SP v Obertilliachu postala svetovna prvakinja v sprintu in zasledovalni tekmi, bila pa je še druga v posamični in štafetni preizkušnji. Danes bo v Oberhofu prost dan.
