Prva številka Časnika Finance je izšla pred 30 leti. V tem času se je spremenilo veliko, tako na Financah, kot seveda tudi v poslu, gospodarstvu. Pogledali smo, kaj vse se je dogajalo v 30 letih v Sloveniji in na njeni poslovno-gospodarski sceni.
1992
To je prva številka časnika Finance. Časopis je izhajal ob sredah in petkih. Uredniško so Finance na začetku pripravljali: Iztok Jurančič, Vera Avšič, Vita Cajnko Javornik, Peter Frankl in Samo Kranjec. Grafično jih je oblikoval Nino Kovačević, prelamljala je Maja Volk, danes vodja tehničnih urednikov, časopis smo v celoti postavljali računalniško, s čimer smo v Sloveniji zaorali ledino.
Tistega leta je bila inflacija 92,9 odstotka, BDP je upadel za 5,5 odstotka, BDP na prebivalca pa je znašal 4.854 evrov.
1993
Začela se je privatizacija gospodarstva, sanacija bank in železarn, skrb za podjetja v težavah je prevzel sklad za razvoj.
567 milijard tolarjev (2,36 milijarde evrov) je znašala skupna vrednost lastninskih certifikatov, ki so jih oktobra prejeli slovenski državljani, da bi jih uporabili pri lastninskem preoblikovanju podjetij z družbenim kapitalom.
V Sloveniji smo imeli 22,9-odstotno inflacijo, brezposelnost je bila 9,1-odstotna, BDP na prebivalca pa je znašal 5.450 evrov. Prvi McDonald's se je odprl decembra v Ljubljani, Slovenija pa je prvič kot samostojna država nastopila na Evroviziji s pesmijo Tih deževen dan 1 x Banda.
1994
Peter Frankl postane odgovorni urednik Financ.
Lek postane prva delniška družba z znanimi lastniki v zasebni lasti v Sloveniji. Inflacija upada, a je še vedno visoka (18,3 odstotka), gospodarska rast je 5,3-odstotna.
Ameriški podjetnik Jeff Bezos pa julija v garaži ustanovi spletnega trgovca Amazon. Danes je Bezos tretji najbogatejši človek na svetu, Forbes njegovo premoženje ocenjuje na dobrih 140 milijard evrov.
1995
8,1 % BDP je znašal javnofinančni primanjkljaj, vendar je bil v večji meri posledica knjiženja transakcije v zvezi z vračilom po vojni odvzetega premoženja.
26. marca se je vzpostavilo šengensko območje, odpravljene so notranje meje držav članic EU, kar pomeni prost pretok ljudi in blaga.
Tehnološki velikan Microsoft je avgusta predstavil operacijski sistem Windows 95, njegov lastnik Bill Gates pa je postal najbogatejši človek na svetu (12,9 milijarde dolarjev).
3. september: programer Pierre Omidyar vzpostavi spletno dražbeno stran AuctionWeb, da bi prodal pokvarjen laserski kazalnik; stran se pozneje razvije v spletno platformo eBay.
1996
Članki Financ so bili konec leta dostopni na internetu v okviru poslovnoinformacijskega sistema GVIN, takrat v lasti skupine Gospodarski vestnik.
Afera Dadas: Davorin Sadar je prek Dadasa kraljeval na ljubljanski borzi – njegove delnice so s sedem tisoč tolarjev v razmeroma kratkem času zrasle na 390 tisoč tolarjev. Ko se je razkrilo, da je bilo njegovo plemenitenje premoženja nezakonito, in se je Dadasov finančni balon razpočil v škodo več kot 3.500 vlagateljev, je Sadar med sojenjem leta 2000 pobegnil v ZDA, kjer so ga po petih letih našli. V stečaju je bilo priznanih za 11 milijard tolarjev (4,8 milijona evrov) terjatev, v stečajni masi pa je bilo samo za 78 milijonov tolarjev (325 tisoč evrov) premoženja.
Prve privatizacijske delnice na borzi: delnice Kolinske, ki so bile tudi prve delnice iz javne prodaje, ki pa jih je bilo mogoče že pred tem unovčiti za denar.
1997
V tem letu so bili velikani slovenskega gospodarstva (po skupnih prihodkih): Revoz, Petrol Trgovina, Elektro Slovenija, Poslovni sistem Mercator, Gorenje Gospodinjski aparati. Največ čistega dobička so ustvarili Krka, Lek in Telekom Slovenije.
Ratificirali smo pridružitveni sporazum z EU. Na borzi v Londonu so začele kotirati delnice SKB in BTC. Telekom Slovenije pa se je preoblikoval v delniško družbo, v kateri ima skoraj tričetrtinski delež država, hkrati pa je Telekom dobil monopolno pravico do opravljanja storitev s področja javne telefonije do konca leta 2000.
1998
Mercator je pod vodstvom Zorana Jankovića začel konsolidirati slovensko trgovino. Najodmevnejši je bil prevzem Emone Merkurja. Ob tem so se prvič pojavila vprašanja, ali so tovrstni prevzemi s stališča varovanja konkurence problematični.
Izkupiček skoraj šestletnega postopka lastninjenja: 1.594 podjetij z družbenim kapitalom v višini 785 milijard tolarjev
Izdali smo prvo evroobveznico: 500 milijonov evrov po 5,375-odstotni obrestni meri.
V tujini je odmevala 81 milijard dolarjev težka združitev Exxona in Mobila v energetskega velikana ExxonMobil, največja v zgodovini, pa tudi največja združitev v avtoindustriji, ko ste se združila Mercedes-Benza in Chryslerja v DaimlerChrysler (40 milijard dolarjev). Septembra pa sta Larry Page in Sergey Brin ustanovila Google.
1999
V lastništvo Financ je vstopila švedska skupina Bonnier (prek svojega poslovnega dnevnika Dagens Industri). Imeli so 45-odstotni lastniški delež, direktor Časnika Finance je postal Jurij Giacomelli. Finance so začele (v barvah) izhajati trikrat na teden.
Z julijem smo dobili davek na dodano vrednost (DDV) v višini 19 in osem odstotkov, Alpino je (z 12 milijonov mark) dokapitalizirala EBRD, Peku in Planiki pa pomagala iz težav država, medtem ko sta v stečaju pristala industrijska velikana Metalna in Litostroj.
Aprila je Jack Ma ustanovil spletno trgovino Alibaba, konec leta pa v Rusiji postal predsednik Vladimir Putin.
2000
Oktobra smo na Financah začeli izdajati internetno različico časopisa, ki ga je urejal Črt Jakhel.
Leto prevzemov: Sava je svoje prevzeme v kemični, turistični in trgovinski dejavnosti dopolnila še s prevzemom medvoškega Colorja; Pivovarna Laško se je povezala z Radensko, Pivovarna Union pa s Fructalom, prevzeme in povezovanja so nadaljevale tudi trgovske družbe (Mercator, Živila, Era), Ljubljanskim mlekarnam sta se pripojili Gorenjska in Mariborska mlekarna, Pomurskim mlekarnam pa Mlekarna Ptuj.
Po treh letih priprav smo dobili reformo pokojninskega in invalidskega sistema, zaživel je sistem prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja. Šef Telekoma Slovenije je postal Marjan Podobnik (SLS) in Jože Mencinger je to pospremil z zanj nekoliko neobičajnimi besedami: Ponavlja se leto 1945. Pametna vlada se ne vtika v to, kdo bo direktor, zanima jo dobiček.
2001
Finance so postale dnevnik.
Leto je brez dvoma najbolj zaznamoval teroristični napad 11. septembra; 19 mož, povezanih z Al Kaido, je ugrabilo štiri ameriška potniška letala. Dve sta treščili v stolpnici World Trade Centra v New Yorku. Sledil je napad ZDA na Afganistan in pozneje Irak.
Večinska lastnica SKB banke je postala francoska Société Générale (slabih 32 milijard tolarjev), Banke Koper pa italijanska SanPaolo IMI (28,2 milijarde tolarjev). V IKT je avstrijski Mobilkom prevzel Simobil, ob sprostitvi domačega trga z električno energijo pa se je šest slovenskih podjetij za proizvodnjo električne energije združilo v Holding Slovenske elektrarne (HSE).
2002
Novartis postane novi lastnik Leka: gre za enega največjih prevzemov v Sloveniji, vreden je bil 203 milijarde tolarjev (okoli 850 milijonov evrov). Metod Dragonja, ki je takrat vodil Lek, je danes član nadzornega sveta Darsa.
Belgijska KBC je kupila 34-odstotni delež v največji Novi ljubljanski banki (NLB), medtem ko je bila privatizacija druge največje banke, Nove Kreditne banke Maribor (NKBM), ustavljena, Raiffeisen Zentralbank Österreich pa je prevzela Krekovo banko. Murskosoboška Mura se je iz stebra Pomurja čez noč spremenila v največjega bolnika v državi.
V 12 državah članicah so uvedli evro kot enotno evropsko valuto.
2003
NLB je pretresala afera Sigma, projekt posodobitve bančne informatike v NLB, ki se je začel decembra 1997 in bi se moral končati že leta 2002, zaradi česar je moral oditi predsednik uprave Marko Voljč. Izbruhnila je afera z nakupom operacijskih miz v UKC Ljubljana. Na referendumu smo odločali o vstopu v EU in Nato ter o obratovanju trgovin ob nedeljah.
Svet je najbolj zaznamovala vojna v Iraku, ki se je začela konec marca in je močno vplivala na svetovne kapitalske trge ter na ceno nafte. Julija sta Martin Eberhard in Marc Tarpenning ustanovila podjetje Tesla Motors, kmalu se jima je pridružil tudi Elon Musk. Google pa je predstavil AdSense, storitev, ki omogoča prikazovanje oglasov, ki so povezani z vsebino na spletnih mestih.
2004
Slovenija postane članica Evropske unije in Nata ter dobi prvo desno vlado Janeza Janše. Vstopili smo tudi v evropski mehanizem menjalnih tečajev (ERM II) in se zavezali doslednemu in usklajenemu vodenju ekonomskih politik, ki bi omogočile prevzem evra v letu 2007.
- Celo ata Kučan ni mogel rešiti sinka Ropa
- LDS po porazu zagrozila Financam
- Janša napovedal popolno davčno reformo
Največji pivovar na svetu: združitev belgijskega pivovarja Interbrew, ki se je zanimal za Pivovarno Union, z brazilskim tekmecem Ambev (vrednost posla so ocenjevali na 11,5 milijarde dolarjev). Leta 2008 pa je InBev kupil še ameriškega pivovarja Anheuser-Busch za skoraj 52 milijard dolarjev.
Februarja je Mark Zuckerberg vzpostavil družbeno omrežje Facebook.
2005
Švedska skupina Bonnier Business Press AB postane večinski lastnik Financ.
Pivovarna Laško je postala večinski lastnik Pivovarne Union in s tem se je končala pivovarska vojna. Tone Turnšek se je poslovil z vrha pivovarne, začela se je era Boška Šrota, ki je poleti z Igorjem Bavčarjem (Istrabenz) kupil 30-odstotni državni paket delnic za 35,4 milijarde tolarjev (148 milijonov evrov). Ob zakonodajnih luknjah tajkunoma Bavčarju in Šrotu ni bilo treba dati prevzemne ponudbe za Mercator, Droga Kolinsko, Delo in Infond Holding. Zorana Jankovića so odstavili iz Mercatorja, leto pozneje je postal župan Ljubljane.
Angela Merkel je postala nemška kanclerka, Nemčijo je vodila vse do konca leta 2021.
2006
Peter Frankl je postal direktor Časnika Finance in hkrati ostal tudi odgovorni urednik vse do leta 2013, ko je funkcijo odgovorne urednice prevzela Simona Toplak.
Slovenija se je pripravljala na prevzem evra, vsako gospodinjstvo je prejelo evrokalkulator za lažje preračunavanje cen, hkrati se je pripravljala davčna reforma, ki bo v letu 2007 zmanjšala progresivnost pri dohodnini in začela zniževati obdavčitev podjetij.
2007
Z novim letom smo dobili evro, na borzah je vladala veselica in vsi so se požvižgali na opozorila, da se utegne enkrat končati. Konec leta smo se vključili še v šengen.
Dobili pa smo tudi peterico tajkunov, takrat smo jim rekli oligarhi, ki so obvladovali Slovenijo: Igor Bavčar, Janez Bohorič, Stane Valant, Bine Kordež in Boško Šrot. Kriza je odplaknila vse do zadnjega.
IPO NKBM: novembra se je začela javna prodaja 48,1-odstotnega državnega deleža banke, cena 27 evrov za delnico pa je bila določena šele po koncu roka za vplačilo. Povpraševanje je preseglo vsa pričakovanja, saj je kar 102 tisoč malih vlagateljev vplačalo kar šestinpolkrat preveč denarja. Za vsakega so zagotovili 20 delnic
2008
V ZDA jeseni propad banke Lehman Brothers in s tem začetek globalne krize. Tudi v Sloveniji so podjetja začela prejemati napovedi o zmanjšanju naročil, najprej je bila prizadeta avtoindustrija. Sledila so odpuščanja, krajšanje delovnega časa in nižanje plač.
Tajkun Boško Šrot je v začetku leta ob pomoči nekaterih slovenskih bank prek več družb izvedel menedžerski prevzem Pivovarne Laško. Šrota sta začela preiskovati ATVP in urad za varstvo konkurence. Pestro prevzemno dogajanje je bilo tudi v Istrabenzu (Stane Valant in Igor Bavčar sta sklenila tajni pakt za prevzem Istrabenza), ki je v tem letu, da bi zagotovil likvidnost, prodal večino blagovnih znamk Droga Kolinske in še zemljišče ob Šmartinski cesti v Ljubljani.
Lastnik in direktor največjega gradbinca SCT Ivan Zidar je bil v aferi Čista lopata skupaj s predsednico uprave Vegrada Hildo Tovšak in predsednikom uprave Primorja Dušanom Črnigojem osumljen domnevnega podkupovanja v gradbenih poslih in zlorabe položaja. Pozneje je bil razkrit tudi kartelni dogovor iz leta 1998, kjer naj bi si velika gradbena podjetja razdelila posle pri obsežnih gradbenih projektih v Sloveniji. SCT je leta 2011 končal v stečaju.
2009
V Slovenijo je z vso močjo pljusknila kriza. Slovenski BDP je močno upadel. V krizi se niso znašli le finančni holdingi, posledično tudi tajkuna Boško Šrot in Igor Bavčar, in tudi gradbeništvo, temveč tudi veliki gospodarski sistemi, kot je Gorenje.
Gregor Golobič, takrat prvak koalicijske Zares, je svoje laganje o lastniškem deležu v zagorski družbi Ultra označil kot napako. Človeku, ki se je politično zavzemal za absolutno poslovno, strankarsko in državno transparentnost, je spodrsnilo pred lastnim pragom. Politična kultura v Sloveniji in kredibilnost ključnih državniških figur sta padla še za eno stopnico.
2010
V Financah smo razkrili, kako so si gradbeni baroni na gradu Zemono delili avtocestni denar in posle, zaradi česar smo Slovenci avtoceste drago preplačali.
Najbolj tragično podjetje leta je bil Merkur, saj je ekipi, ki jo je o menedžerskem prevzemu prepričal Bine Kordež, zmanjkalo denarja in začel se je ekspresni zaton.
TEŠ 6: zavre najbrž največja energetska afera v zgodovini samostojne Slovenije, v njej pa zobe pokaže in med seboj obračuna več regionalnih lobijev, državnih ustanov in sindikatov. Na vprašanje, ali bo Slovenija z državnim denarjem TEŠ 6 financirala samo zato, da ohrani moč lokalnih lobijev, ali TEŠ 6 zares pomeni finančno najbolj učinkovit steber zagotavljanja energetske prihodnosti Slovenije, ni odgovora.
2011
V Financah smo kljub krizi v gradbeništvu in finančnih holdingih, banke pa so morale zaradi slabih posojil povečevati obseg oslabitev in rezervacij, vsak dan iskali dobre zgodbe v rubriki Podjetniški zmagovalci. Najbolj so odmevali slovenski izum, ki je zdramil tudi analitike Wall Streeta, pa superavtomobil in dobičkonosne aplikacije.
Dobili smo novo pokojninsko reformo, ki je zvišala dejansko upokojitveno starost, cilj pa je bil podaljšati delovno aktivnost. Vlada je predstavila portal Prostor, kjer so zbrane cene skoraj vseh nepremičnin v Sloveniji, komisija za preprečevanje korupcije pa je vzpostavila aplikacijo Supervizor (danes Erar), ki je razkril vse transakcije proračunskih porabnikov z zasebnim sektorjem.
Med zmagovalci leta je bil Žiga Debeljak, takrat šef Mercatorja (danes vodi SDH), ki je po levi nadigral Ivico Todorića, po desni prodajalce Mercatorja in s prevzemno ponudbo Pivovarne Laško oživil zgodbo o nacionalnem interesu, kar je za Slovence enako kot za Saharo voda.
2012
Na političnem parketu je na parlamentarnih volitvah slavil Zoran Janković, vendar mu ni uspelo sestaviti vlade, zato je premier drugič postal Janez Janša, Borut Pahor pa predsednik države. V Sloveniji je leto sicer minilo v znamenju varčevalnih ukrepov (ukinili so tudi praznični 2. januar), ki so jim sledile stavke, hišnih preiskav (TEŠ 6, NKBM, Stožice) in protestov. Najprej so radarji dvignili Mariborčane v splošen ljudski upor proti županu Francu Kanglerju. V manj kot mesecu in pol je mariborski Gotov si prerasel v vstajo po vsej Sloveniji.
Čeprav se je Borut Pahor s svojo ekipo v zgodovino zapisal kot eden najslabših, mu je uspel nov podvig, saj je v volilni tekmi je porazil Danila Türka in postal predsednik republike.
Znanstveniki v Evropskem centru za jedrske raziskave (Cern) so julija v Ženevi so predstavili odkritje Higgsovega bozona – zadnjega manjkajočega delca v standardnem modelu vesolja.
2013
Leto, ko smo se vsi spraševali, kdaj bo, če bo, v Slovenijo prišla trojka. Razlog: sanacija bančnega sistema. Konec leta se je veliko čiščenje začelo, strošek sanacije, ki razburja še danes, je znašal več milijard evrov. S trga je odneslo Probanko in Factor banko.
Marca je po izglasovani nezaupnici Janezu Janši postala predsednica vlade Alenka Bratušek, prva ženska na tem položaju. Po nekaj tednih je na CNN odmevala njena izjava: »Absolutno verjamem, da bomo rešili svoje težave. Ne potrebujemo pomoči, potrebujemo le čas.« Potrebovali smo denar, ne čas. In smo si ga tudi izposodili, po zelo visoki ceni.
Vlada je udarila z višjim DDV, napovedanim novim nepremičninskim davkom (ki ga do danes še niso uveljavili), dražjimi vinjetami, višjimi zdravstvenimi prispevki za espeje – vse to za enako raven storitev, ki jih davkoplačevalci v zameno za davke dobijo od države.
2014
Po bančni sanaciji se je pokazalo, da je sistem poln prezadolženih podjetij. Imenovali smo jih zombi podjetja. Začelo se je prestrukturiranje več velikih sistemov, nekatera podjetja so končala v stečaju, nekatera dobila nove lastnike.
Na parlamentarnih volitvah je po predčasnem koncu vlade Alenke Bratušek slavil Miro Cerar. Na položaju se je obdržal do marca 2018. Janez Janša je moral v zapor zaradi korupcije v primeru Patria (leto pozneje je bila zadeva na ustavnem sodišču v celoti razveljavljena), a ni izgubil veliko podpore v svoji volilni bazi. Uspelo mu je priti tako v državni zbor kot na prostost.
Leto startupov: Mesi, Chipolo, Zkotz, Animacel, Modri planet, CarLock, NERVteh, Koofr … Samo in Iza Sia Login pa sta z govorečim mačkom pokazala, da ni treba imeti zapletenega izdelka, da postaneš najbogatejši Slovenec (617,2 milijona evrov).
2015
Dva velika sistema sta dobila nove lastnike. Nizozemski Heineken je kupil Pivovarno Laško, a s čustvi bolj nabit je bil Agrokorjev prevzem Mercatorja. Ivica Todorić je slavil, a streznitev je prišla zelo hitro, Agrokor je klecnil, Todorić pa ga je moral zapustiti.
Dieselgate: sredi septembra je Volkswagen spodnesla afera, ko je prišlo na dan, da so v avtomobile (11 milijonov) vgrajevali programsko opremo, ki je samodejno prilagodila delovanje motorja in s tem zmanjšala škodljive izpuste, kadar je zaznala, da se opravljajo meritve.
Migrantska kriza: države so zapirale meje, v Sloveniji smo začeli postavljati bodečo žico in panelne ograje.
2016
Slovensko gospodarstvo se je začelo hitreje pobirati, vrnil se je optimizem. So pa druga za drugo na plan vrele zdravstvene afere, v Financah smo jih razkrili več, ena najodmevnejših je bila zgodba o preplačevanju stentov. Dobili smo davčne blagajne, vlada je računala na dodatnih 75 milijonov evrov davčnih prilivov na leto.
1 milijarda dolarjev je bila kupnina za Outfit7 Investments, ki sta ga ustanovila najbogatejša Slovenca Iza Sia in Samo Login.
Lastniški premiki v gospodarstvu pa:
- Apollo in EBRD prevzameta NKBM.
- 27,5 milijona evrov Andlinger & Company plača za 75-odstotni delež ETI Elektroelementa.
- 34,5 milijona evrov Mercator iztrži za Intersport.
- 12-milijonska dokapitalizacija Gorenjske banke: drugi največji delničar postane srbska AIK banka.
- Adrio Airways kupi nemška družba 4K Invest.
V Veliki Britaniji podprejo izstop iz EU (brexit), Američani pa izvolijo za predsednika Donalda Trumpa.
2017
V letu, ko so na eni strani kriptovalute navdušile množice in nekaterim omogočile življenjske zaslužke s podeseterjeno vrednostjo, je na drugi strani razpadal imperij Agrokorja, zapletalo se je okoli gradnje drugega tira.
253 milijonov evrov povratnih evropskih kohezijskih sredstev bo prek sklada skladov upravljala SID banka.
Novi prevzemi in naložbe:
- 572 milijonov evrov je plačala japonska družba Kansai Paint za Helios.
- 200 milijonov evrov je Trigano odštel za Adria Mobil.
- 80−120 milijonov evrov naj bi za Fotono, proizvajalca laserjev, plačal kitajsko-evropski sklad Agic Capital.
- 34 milijonov evrov je bila vredna investicija Sumitomo Rubber Industries v proizvodnjo medicinskih elastomerov v Logatcu (Lonstroff).
- 19 milijonov evrov finančne spodbude je država dala družbi Magna Steyr za vzpostavitev proizvodnje
2018
Leto, ko smo po postopku prve javne ponudbe delnic (IPO) prodali 59,1 odstotka največje banke NLB v spodnjem delu cenovnega razpona, v državni proračun pa je romalo 609 milijonov evrov. Delnice NLB so začele kotirati na londonski in ljubljanski borzi 14. novembra.
Kitajski Hisense je prevzel Gorenje (293 milijonov evrov), zavarovalnica Generali Adriatic Slovenico (245 milijonov evrov), ukrajinska skupina MHP pa je za okoli 200 milijonov evrov od ruskega SIJ kupila Perutnino Ptuj.
Bitstamp, menjalnico kriptovalut, ki sta jo ustanovila Slovenca Nejc Kodrič in Damijan Merlak, je prek belgijskega holdinga NXMH kupila južnokorejska družba NXC. Kupnina ni bila znana.
Maja je začela veljati splošna uredba EU o varstvu podatkov (GDPR), Slovenija do danes še ni prenesla rešitev v nacionalni pravni red.
2019
Nadaljevalo se je pestro dogajanje na trgu prevzemov in združitev. Prodana je bila serija podjetij, med njimi tri banke in del avstrijske slabe banke: NKBM je kupila Abanko, madžarska skupina OTP SKB banko in njene hčerinske družbe, srbska AIK banka pa je uspešno prevzela Gorenjsko banko. Pošta Slovenije je kupila Intereuropo.
Nova pravila Banke Slovenije pri najemanju posojil: omejila je ročnost potrošniških posojil, pri potrošniških in stanovanjskih pa razmerje med letnim stroškom servisiranja dolga in letnim neto dohodkom posojilojemalca.
Stečaj Adrie Airways (AA): medtem ko je v stečaju AA najbolj tržno zanimive lete prevzela Lufthansa, so upniki prijavili za 151 milijonov evrov terjatev, priznanih je bila polovica. Letalska dovoljenja AA je potem na dražbi kupila družba Air Adriatic, za katero stoji poslovnež Izet Rastoder, letalsko šolo AA pa Inštitut za ustavno ureditev in človekove pravice v lasti pravnika Petra Jambreka
1,194 milijarde evrov brez DDV znaša investicijski program za gradnjo drugega tira Divača–Koper.
Predsednica evropske komisije je postala Ursula von der Leyen.
2020
Leto, ko sta se zaradi koronavirusa ustavilo življenje in gospodarstvo, precej zaposlenih je delalo od doma. Države so reševale podjetja s protikoronskimi paketi pomoči (PKP), EU pa je oblikovala 750 milijard evrov vreden sklad za okrevanje, pozneje pa še 100-milijardno shemo za preprečevanje odpuščanj delavcev Sure. V Sloveniji je vlada Janeza Janše v dveh letih koronakrize pripravila 10 PKP, med drugim je država subvencionirala čakanje na delo, skrajšani delovni čas, omogočila odlog odplačevanja posojil, jamčila za likvidnostna posojila, uvedla mesečni temeljni dohodek za samozaposlene, turistične bone, različne enkratne solidarnostne dodatke ...
350 milijonov evrov je zbrala SID banka na mednarodnih trgih s prvo covidno obveznico za financiranje gospodarstva.
444 milijonov evrov je NKBM plačala za Abanko – največja združitev v bančnem sektorju v Sloveniji.
387 milijonov evrov je NLB odštela za srbsko Komercijalno banko.
98,6 milijona evrov bomo plačali turškemu Cengizu za gradnjo druge cevi karavanškega predora.
2021
V drugem letu koronakrize so se nadaljevali lockdowni in protikoronski ukrepi (v javnem sektorju tudi izplačila covidnih dodatkov) ter pomoči, zaradi česar smo se spet zadolževali. Sprejeli smo 2,5-milijardni načrt za okrevanje in odpornost, julija smo prevzeli predsedovanje EU, podjetja so počasi okrevala, banke so uvedle ležarine, krepila se je inflacija, začeli so se dražiti energenti (plin, elektrika ...). Z OTP-jevim prevzemom NKBM se bo oblikovala največja bančna skupina, ECB je dala soglasje septembra 2022, kupnina naj bi znašala okoli milijardo evrov.
Kljub temu da je Robert Golob na GEN-I dal službo Tonetu Krkoviču, dolgoletnemu sopotniku Janeza Janše, si mu pri aktualni vladi ni uspelo izposlovati novega mandata. Šel je v politiko in aprila letos zmagal na parlamentarnih volitvah ter postal predsednik vlade.
Slovenski košarkarski as Luka Dončić je poleti podpisal sanjsko pogodbo s klubom Dallas Mavericks, ki mu bo v petih letih navrgla 207 milijonov dolarjev. Februarja pa je v Ljubljani odprl vrata težko pričakovani pohištveni velikan Ikea.
Nemčija je decembra dobila novega kanclerja Olafa Scholza.
2022
Kaj bo največja zgodba letošnjega leta? Morda energetska kriza in pomanjkanje surovin, kar je še bolj okrepila vojna v Ukrajini in sankcije proti Rusiji, visoka inflacija in rast EURIBOR, ohlajanje gospodarstva, obrat na nepremičninskem trgu ...
