Slovenija je polna starih, prevelikih, bolj ali manj praznih, predvsem pa energetsko potratnih stanovanjskih hiš. Po drugi strani si novo hišo lahko privoščijo le redki. Logična rešitev je, da prenovimo tisto, kar imamo. In glede na vse višje stroške ogrevanja in hlajenja je pametno, da staro hišo prenovimo tako, da bo ohranjala svojo vrednost tudi v prihodnosti, ki pripada skoraj ničenergijskim hišam (SNES).
Skupaj s štirimi strokovnjaki smo pripravili vzorčni primer, kako se lotiti prenove značilne dvostanovanjske hiše iz sedemdesetih let prejšnjega stoletja, ki jo je očetu mlade družine – recimo mu Igor – podarila babica.
Kaj ponuja stara hiša
Hiša ima dvokapno streho, za tiste čase obvezne dolge in ozke balkone ter tri etaže. V polvkopani kleti so garaža s preozkimi vrati, kurilnica in nekaj prostorov za shranjevanje. V visokem pritličju je majhno dvosobno stanovanje, podstrešje pa je prazno in neizdelano.
Vsi prostori so majhni in daleč od trenutno modernih odprtih tlorisov. K sreči v hiši ni plesni, kar da slutiti na netesna okna, Igorja pa skrbi moker vogal v vkopani kleti. Hiši v celoti manjka toplotni ovoj, sanitarno in ogrevno vodo pripravlja star, a še delujoč kotel na drva, radiatorji pa so že na prvi pogled dotrajani.
Kje sploh začeti?
Igor, ki se je z ženo in dvema otrokoma stiskal v premajhnem in predragem najemniškem stanovanju, si je namesto socialističnega kolosa želel majhno energijsko učinkovito hiško z ravno streho. Sicer se podarjenemu konju ne gleda na zobe, a Igor ni vedel, kako naprej.
Mislil je, da bo kaj več izvedel na forumih, a mu je bilo po prebiranju čedalje manj jasno. Tipičen potek forumske niti je namreč takle: nekdo neuk postavi vprašanje, nekaj drugih neukov mu nanj odgovori s svojim primerom iz prakse ali nestrokovnim mnenjem, sledi pa poplava zmerjanja, prerekanja in dokazovanja, kdo ima prav. Priljubljeno je tudi poročanje, kdo je čim več česa postoril sam in kdo je za nekaj najmanj plačal. Le redko pa se poroča o storjenih napakah in še manj o tem, kako bi jih lahko preprečili. In rdeča nit, ki jo je opazil v večini forumskih razprav, ni tekma za čim boljši rezultat, ampak tekma za čim nižji strošek.
Igor nima tehnične žilice in iz službe se vrača pozno. Ko si je preračunal, koliko časa bi moral vložiti v nabiranje znanja o tem, kaj in kako bi bilo treba storiti, da bo stara hiša postala tisto, kar potrebuje, se je odločil, da bo denar za prenovo obrnil pametneje in hitreje, če bo najel strokovnjake, ki so se za to izšolali in to že dlje časa počnejo.
Porušiti ali prenoviti
Za hišo, ki ji ni rešitve, je škoda vsakega evra. Škoda je tudi vsakega evra za energetsko prenovo hiše, ki ni potresno varna, ki ji zamaka streha, ki je plesniva in se na delu temeljev pogreza.
Igor je zato najprej nekaj denarja vložil v temeljit pregled hiše, s čimer je dobil odgovore na naslednja vprašanja:
- ali se staro hišo sploh splača prenavljati,
- katera vzdrževalna in sanacijska dela ga čakajo,
- do kakšne mere je hišo smiselno energetsko sanirati,
- kakšen je popis del, na podlagi katerega bo iskal ponudbe izvajalcev,
- kakšna je predvidena ocena celotnega stroška.
S pregledom stavbe pridobimo pravo izhodišče
Igor je najprej zbral gradbeno dokumentacijo (morda bo kdo moral ponjo tudi v arhiv upravne enote), potem pa je na podlagi svojih vprašanj spisal povpraševanje za pregled stanja, izdelavo načrta prenove ter vodenje prenove starejše hiše in ga poslal gradbenikom, energetskim svetovalcem in arhitektom.
»Večina napak pri prenovah starih stavb se začne s tem, ko ne ugotovimo vseh težav stavbe ali pa stanovalci niso prepričani, kaj natančno želijo,« pravi neodvisni energetski svetovalec Bojan Žnidaršič iz centra za uravnotežen razvoj Vitra. Zato celosten pregled stavbe vedno priporoča kot prvi korak vsake prenove.
»Brez celostnega pregleda in temeljitega pogovora z investitorjem ni mogoče ugotoviti ne stanja stavbe in ne želja stanovalcev, kar je drugi korak,« pravi Žnidaršič. Tretji korak je iskanje rešitev, kjer bo strokovnjak z izkušnjami gotovo vedel več in bolje od sosedov. Kajti rešitev, ki se nestrokovnjaku na prvi pogled zdi odlična, lahko pozneje povzroči hudo škodo. »Vgradnja novih oken brez prisilnega prezračevanja, denimo, praviloma vodi k pojavu plesni,« pojasnjuje Žnidaršič.
Kot dodaja, je četrti korak pametna izvedba, kjer najcenejša ponudba ponavadi pomeni poznejše kopičenje nenačrtovanih dodatnih stroškov za pravilno izvedbo ali pa odpravljanje napak. Po njegovih besedah »vsota najcenejše ponudbe in stroškov za odpravljanje napak in dodatnih del običajno preseže vrednost ponudb, ki so se spočetka zdele predrage. Rezultat je luknja v denarnici, stanovalci pa si namesto starih težav po naporni in dragi prenovi nakopljejo nove, drugačne.«
Cena pregleda je dosegljiva
Ponudbe za celosten pregled babičine hiše, ki so začele kapljati po nekaj dnevih, je Igor sproti preverjal z referencami ponudnikov. Njihove nekdanje stranke je tudi poklical in jih spraševal po dobrih in slabih izkušnjah z delom in učinkom ponudnikov. Na koncu sta se z ženo odločila – po referencah, občutku v želodcu in deloma tudi po kupčku denarja.
Tako so se z arhitektom in energetskim svetovalcem dogovorili za datum pregleda stare hiše. »Praviloma je triurno svetovanje dovolj, da se poiščejo vzroki težav in svetujejo optimalne rešitve, prilagojene lastniku. Cena tega pregleda je od 200 do 400 evrov, odvisno od lokacije, težavnosti in trajanja svetovanja,« še pravi Žnidaršič.
Kaj sploh dopušča denarnica
Pred celostnim pregledom stare hiše je Igor še preveril, kolikšne naložbe sta z ženo sploh sposobna. Na strani sta imela okroglih 70 tisoč evrov gotovine in sta bila brez drugih posojil. Po podatkih z začetka letošnjega septembra bi si lahko z dvema povprečnima neto plačama (ena po podatkih Sursa iz avgusta 2021 znaša neto 1.256,24 evra) in omejitvijo, ki jo prinašata dva šoloobvezna otroka, lahko privoščila mesečni obrok stanovanjskega posojila v višini 481 evrov. Pri obrestni meri 1,4 odstotka in 360 obrokih bi si pri banki lahko sposodila približno 140 tisoč evrov. S prihranki vred bi tako razpolagala z malo več kot 210 tisoč evri.
Nato je sledil premislek, česa si pravzaprav želita. S tem je namreč treba seznaniti pregledovalce stanja hiše, saj cilji vplivajo na koncept prenove. Hkrati je opredelitev želja dragocena vhodna informacija arhitektu, predvsem pa varovalka, da bo novo oblikovanje prostora ustrezalo potrebam družine.
Takole sta se odločila. Nepotrebnega luksuza ne bo. Družina bo tudi med prenovo hiše živela v najemniškem stanovanju, denar bosta tako morala vsak mesec nakazati najemodajalcu, potrebovala pa ga bosta tudi za odplačevanje stanovanjskega posojila, ki sta ga najela za izvedbo prenove. Zato jima je bilo toliko bolj pomembno, da se prenova ne zavleče in da čim bolj zmanjšata možnosti za presenečenja med prenovo ter s tem tveganje, da bosta presegla znesek razpoložljivih finančnih sredstev.
Nepovratna sredstva
Pregledala sta tudi, kako jima lahko s spodbudami in posojili pomaga Ekosklad. S spodbudami za parcialne ukrepe (obnova fasade, zamenjava starega kotla s toplotno črpalko, nakup električne centrale in drugi) bi dobila manj kot za celostno obnovo v standardu SNES, zato sta se nagibala k tej. Preverila sta še možnost najema posojila, a se jima zaradi prekratke ročnosti (240 mesecev) na Eko skladu ni izšlo, čeprav bi dobila za 0,1 odstotka ugodnejšo obrestno mero.Projektna naloga ali seznam želja
Seznam želja, ki mu stroka pravi projektna naloga in je izhodišče za delo energetskega svetovalca in projektantov, pa je daljša zgodba. Hiša je bila z dobrimi 240 kvadratnimi metri uporabne površine veliko prevelika. Igor in žena sta zato razmišljala, da bi se lahko kleti znebila tako, da jo odprejo in previs pod hišo uporabljajo kot nadstrešek za parkiranje avtov in priročno kolesarnico.
Tako bi si v stanovanjskem delu zagotovila še obvladljiv zrakotesni ovoj na približno 160 kvadratnih metrih. V nadstropju sta želela dve otroški sobi s kopalnico in velikim utilitijem ter prostorom, ki bi ga lahko uporabljali za različne namene – od odlaganja do pisarne, od otroške dnevne sobe do sobe za goste. V pritličju pa sta želela »starševsko zasebnost« v prostoru, ki bi funkcionalno deloval kot spalnica, garderobna soba in domača pisarna, rada pa bi imela tudi lastno majhno kopalnico.
Preostanek pritličja bi namenila osrednjemu življenjskemu prostoru, v katerem se kuha, obeduje, biva, igra, gleda filme in bere knjige. Kuhinja naj bi bila prej funkcionalna kot velika, pritličje pa bi rada povezala z vrtom. In seveda sta si želela – ravno streho.
Soočenje z dejstvi – poročilo o pregledu stare hiše
Končno je prišel datum, ko sta babičino hišo – skupaj z Igorjem, ki je vzel dopust – pregledala energetski svetovalec in arhitekt, oba izkušena pri prenavljanju in energetski sanaciji starih stavb. Pregled je trajal skoraj ves dan. Arhitekt je že prej preveril, da bo za tako obsežen projekt prenove treba pridobiti gradbeno dovoljenje za rekonstrukcijo in da ravne strehe v tem okolju žal niso dovoljene.
Čez dober teden je Igor prejel poročilo celostnega pregleda in odgovore na svoja vprašanja.
Da, babičino hišo se splača prenavljati.
Potrebna so obsežna vzdrževalna in sanacijska dela, in sicer:
- sanacija konstrukcije za protipotresno varnost hiše,
- sanacija hidroizolacije vkopanih kletnih sten,
- sanacija ostrešja in strešne kritine,
- zamenjava svinčenih vodovodnih in odtočnih cevi s plastičnimi,
- zamenjava ogrevalnega sistema,
- vgradnja centralnega prezračevalnega sistema z rekuperacijo odpadne toplote zraka.
Hišo je možno energetsko sanirati v skoraj ničenergijsko stavbo (s subvencijami Eko sklada), lahko pa se odločita tudi za slabšo energetsko sanacijo (s parcialnimi, a nižjimi subvencijami Eko sklada).
Kletna etaža se lahko odpre, če na določenih točkah izboljšajo nosilnost konstrukcije.
Natančen popis del bo razviden šele, ko bo arhitekt gradbeno dokumentacijo pripeljal do faze PZI (projekt za izvedbo),
»Predvidena izkustvena ocena celotnega stroška (projektiranje in izvedba prenove) se giblje med 300 evri na kvadratni meter za manj zahtevno energetsko sanacijo in najmanj 700 evri na kvadratni meter za SNES, kar je še vedno od 200 do 300 evrov na kvadratni meter manj kot za novogradnjo,« pojasni arhitekt Tadej Bevc iz podjetja Biro arhitekti.
Poročilu sta arhitekt in energetski svetovalec dodala še nasvet, da se Igor znebi obeh balkonov. Družina si je tako ali tako želela dnevnobivalni del povezati z vrtom, zato ozkih in slabo uporabnih balkonov ne potrebuje. Tako so ubili dve muhi na en mah, saj so se izognili odpravljanju toplotnih mostov, ki bi nastali zaradi nezadostne višine, zaradi katere balkonov ni možno toplotno izolirati tako, da bi bil toplotni ovoj stavbe enakomeren. Če bi pozneje družina vendarle potrebovala balkon, ga lahko naknadno izvedejo kot na fasado prislonjeno in vanjo vijačeno leseno ali kovinsko konstrukcijo z lastnim temeljem.
Oba strokovnjaka sta priporočila energetsko sanacijo v skoraj ničenergijski standard, saj bo bivanje v hiši prijetnejše in cenejše, hiša pa bo ustrezala tudi bivalnim standardom prihodnosti in jo bo Igor lahko čez desetletja, ko bodo otroci odšli in bo postala prevelika, tudi dobro prodal. Hiša bo tako tudi energetsko bolj neodvisna, saj bodo na streho namestili lastno sončno elektrarno.
Do kod se splača staro stavbo energetsko sanirati
Igor je kar nekaj tednov tehtal in preračunaval. Nižji stroški naložbe so bili vabljivi, a ko je na drugo stran tehtnice postavil nižje stroške bivanja in varnost, da bo svoj vložek pozneje zlahka prodal za spodoben denar, in je na tehtnico dodal še subvencijo Eko sklada za SNES, je pretehtala skoraj ničenergijska stavba.
Ta po eni strani potrebuje zelo malo energije, po drugi strani pa jo sama proizvede toliko (recimo s sončno elektrarno na strehi), da jo bodo od distributerjev dokupovali »skoraj nič«. Od tod tudi ime. Dobro se mu je zdelo tudi, da bo s tem prispeval svoj delež k zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov in upočasnitvi podnebnih sprememb.
Projektiranje in pridobitev gradbenega dovoljenja
Igor je z arhitektom sklenil pogodbo za projektiranje in nadzor prenove. Da se je zavaroval tudi tu, je obe pogodbi dal pregledati odvetniku, kar ga je stalo nekaj sto evrov. Čez dober mesec je arhitekt že predlagal prvo idejno zasnovo, kako bi bila prenovljena hiša videti od zunaj, pripravil pa je tudi tlorise (objavljamo jih ob članku).Klet se spremeni v dve parkirni mesti
Največjo spremembo naj bi doživela kletna etaža, ki bi se zmanjšala za polovico. Po statičnem ojačenju naj bi se odstranila zunanja stena z vhodom v preozko garažo. Tudi včasih obvezna »žur soba« s pripadajočimi sanitarijami bi odpadla ter se spremenila v tehnični prostor za notranjo enoto toplotne črpalke in rekuperator. Tako bi družina pridobila dve udobni pokriti parkirni mesti.
V eni od obeh shramb si bodo uredili kolesarnico, v drugi pa je prostora za marsikaj – od zimske športne opreme do kosilnice za vrt, pozneje pa lahko tja namestijo baterije za shranjevanje preveč proizvedene električne energije. Lopo za vrtno orodje si družina naknadno, če bo potrebna, lahko uredi tudi na vrtu.
V eni od idejnih zasnov je arhitekt predvidel tudi rušenje stopnišča, s čimer bi zagotovil boljšo zrakotesnost v zgornjih nadstropjih, a se je družina odločila, da stopnišče obdržijo. Lahko ga porušijo tudi pozneje, če bi se izkazalo, da jim tako ustreza.
Pritličje postane bivalni prostor in območje staršev
V bivalni pritlični etaži je arhitekt predlagal porušitev stene med kuhinjo in dnevno sobo, s čimer bi nastal velik bivalni prostor s prostorno kuhinjo in veliko sredinsko jedilno mizo. Trenutno zelo priljubljenemu kuhinjskemu otoku so se odpovedali v korist sicer manj ergonomske kuhinje (za gospodinjenje najbolj prijazne so kuhinje v obliki črke U), saj bi prostor postal prenapolnjen.
Od starih prostorov bi ostali nedotaknjeni vetrolov, dodatna majhna kopalnica kot dnevni WC in kabinet, v katerem je arhitekt predvidel prostor za delo od doma. Kjer sta bili dve sobi, pa bi Igor in žena dobila svoje zasebno kraljestvo – spalnico z garderobo in lastno kopalnico brez plastičnih račk, pralnega stroja in koša za umazano perilo.
In najpomembneje: z novo ureditvijo brežine bi družina pridobila izhod na zunanji prostor na vrtu. Če bo ostalo dovolj denarja, ga lahko nadstrešijo že ob prenovi, če ne, pa bodo s senčnim jadrom počakali, da se nateče dovolj denarja za pergolo.
Podstrešje postane bivalno
Tudi podstrešje naj bi postalo funkcionalno. Po želji družine je arhitekt vanj umestil dve prostorni otroški sobi s pripadajočo kopalnico, garderobo, dodaten rezervni prostor ter prostoren utiliti.
Ker je bilo streho treba prenoviti, je arhitekt priložnost izkoristil za strešno okno za osvetlitev kopalnice z naravno svetlobo.
Z malenkostnimi popravki je Igorjeva družina potrdila idejno zasnovo in čez dober mesec je arhitekt v njihovem imenu pri pristojni upravni enoti vložil zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja. Igor in energetski svetovalec, ki je zdaj prevzel tudi vlogo vodje prenove, pa sta na podlagi PZI začela zbirati ponudbe za izvedbo prenove. Tako sta koristno uporabila čas teka v prazno, saj upravni postopek za pridobitev gradbenega dovoljenja, če niso potrebne dopolnitve dokumentacije, traja do dva meseca (pri poenostavljenem postopku mesec dni, v praksi pa se roki lahko tudi zavlečejo).
Ogrevanje, hlajenje in proizvodnja lastne električne energije
Ker prihajajo časi, ko bo elektrika čedalje dražja, in ker se bomo že čez deset let tudi prevažali večinoma z električnimi avtomobili, se je Igorju zdelo smiselno vgraditi lastno sončno elektrarno. Potrebe po hladu in toploti so ob prenovi zmanjšali s solidnim toplotnim ovojem in novimi okni, ogrevajo in hladijo pa se s toplotno črpalko zrak-voda, ki jo poganja večinoma na strehi proizvedena električna energija. Dokler ne bodo nekoč kupili električnega avtomobila, bodo na strehi proizvajali le električno energijo za potrebe bivanja – zadostovalo bo pet kilovatov. Ko bo nekoč k hiši prišel še električni avtomobil, bodo sončno elektrarno razširili. In ko bo nekoč presežke električne energije mogoče poceni skladiščiti tudi doma, bodo akumulatorje lahko umestili v shrambo v kleti.
Ker si zaradi prenizkih stropov niso mogli privoščiti talnega gretja, so v vse prostore razen kopalnic vgradili nizkotemperaturne radiatorje, v kopalnicah pa električno talno gretje. Pozneje lahko po potrebi v kopalnice za sušenje brisač vgradijo še električne stenske radiatorje – »lojtrce«.
Hlajenje naj ne bi bilo potrebno, saj so na zunanji strani oken vgrajena senčila, stavba pa je dobro toplotno izolirana. Če bi nekoč vseeno potrebovali klimatsko napravo, so ob prenovi vložili nekaj sto evrov v predinstalacijo in pripravili vse potrebno za naknadno vgradnjo multisplit klimatske naprave. Eno notranjo enoto bodo pozneje lahko vgradili v velikem bivalnem prostoru, kjer je zaradi bivanja in kuhanja nevarnost pregrevanja največja, drugo pa v hodniku v nadstropju.
Zunanjo enoto toplotne črpalke so umestili ob severno fasado v pritličju, tja bodo po potrebi postavili tudi zunanjo enoto klimatske naprave. Cevi, ki so k sreči poceni, so sicer nekoliko daljše, a hrup zunanjih enot ne moti nikogar.
Prezračevanje z vračanjem toplote odpadnega zraka
Ker so se želeli izogniti 70 odstotkom toplotnih izgub zaradi običajnega prezračevanja in pojavu plesni, ki ga pričakujemo takrat, ko stavbo zatesnimo, so vgradili centralni prezračevalni sistem z vračanjem nad 80 odstotkov toplote odpadnega zraka. Prikazan je v skicah ob članku.
Največji izziv pri postavitvi razvodnih kanalov in difuzorjev za vpih in izpih pri prenovah je svetla višina prostorov, ki v starih stavbah le redko presega predpisanih najmanj 240 centimetrov. Tako je treba razvodne kanale, ki jih v novogradnjah umestimo v medstropovje, reševati drugače.
V Igorjevem primeru so rekuperator umestili v tehnični prostor v kleti. Izpust izrabljenega zraka so speljali prek zemljine ob zahodno fasado, zajem svežega pa – da se ne mešata – zagotovili prek vkopane cevi ob severni fasadi.
Razvod svežega zraka (na skici modro) poteka po stropu garaže in kolesarnice, kar ni estetsko moteče. Ker je razvod zunaj toplotnega ovoja, je bilo treba z zadostno toplotno izolacijo razvodnih kanalov preprečiti nastanek kondenza. S tem tudi minimiziramo toplotne izgube.
Sveži zrak so tako vodili do treh vertikalnih vodov: v nadstropju v vogal sobe za goste in utilitija ter v vogala obeh otroških sob, v pritličju pa v vogal kabineta in dnevne sobe ter v vogal vetrolova in kuhinje. S temi vertikalnimi kanali so se izognili glavnih bivalnih prostorov.
Odrabljeni slab zrak (na skicah rdeče) iz vseh prostorov zajemajo na obeh hodnikih in iz kopalnic ter ga vodijo do prezračevalne naprave z vertikalo V4. »Rešitev ni optimalna. Pri novogradnji bi vsaj dva izsesa umestili še v kuhinjo. A ker gre za prenovo, ki marsikdaj ne dopušča niti vgradnje centralnega sistema prezračevanja, in ker bi se morali drugače zadovoljiti z lokalnimi prezračevalniki, smo naredili vse, kar se je dalo,« pove inženir strojništva Dean Mavrič iz podjetja Vitanest.
Popis del – daljši je, bolje za investitorja in izvajalca
Arhitekt je s popisom del naredil tudi projektantsko oceno investicije, ki pa temelji na normativih in zato ne odseva razmer na trgu. Podroben in natančen popis del ni pomemben samo zato, ker omogoča smiselno primerjavo izvajalskih ponudb, ampak je v veliko pomoč tudi izvajalcu.
Bolj ko so popisi podrobni, manj bo pozneje dodatnih del, ki v površnih popisih niso zajeta, za strokovno izvedbo pa so absolutno potrebna. Ker vedno prihaja do razhajanja med popisom del in nasveti izvajalca, je pomembno, da imamo takrat ob sebi strokovnjaka, ki bo ocenil, kje je popis dovolj dober in kje je predlog izvajalca dejansko upravičen v investitorjevo dobro in ga je zato zares treba izvesti.
»Marsikateri popis del je pomanjkljiv in nedorečen. To za investitorja ne pomeni nič dobrega – ali bo trpel strošek za potrebna dodatna dela ali pa neugodje zaradi nestrokovno izvedene prenove. Pri prenovah pa so presenečenja in dodatna dela zaradi skritih gradbenih napak pravzaprav pravilo, ne izjema,« pravi Ahmo Hašić, direktor podjetja S skupina, ki se ukvarja s prenovami in novogradnjami.
Iskanje izvajalca – najnižja cena ni nujno najboljša rešitev
Za izdelavo realne ponudbe izvajalci potrebujejo nekaj tednov – lahko pa tudi dlje, če je na trgu preveč povpraševanja in premalo izvajalcev
Igor se je odločil prenovo na ključ zaupati enemu samemu izvajalcu (jasno, s svojimi podizvajalci, le redki imajo zaposlene kar vse potrebne ekipe). S tem se je zožil krog potencialnih ponudnikov, rešil pa se je tudi težavnega usklajevanja vrstnega reda izvajalcev, ki praviloma brez odlične organizacije in poznavanja postopkov vodi do zamud. Izognil se je tudi zelo značilnemu tarnanju mojstrov, kako je kolega iz prejšnje faze opravil svoj posel površno in mora zato za njim veliko popravljati.
Ponudbe sta zbirala mesec dni in sproti preverjala reference, vodja prenove pa je vsako prečesal do podrobnosti in označil, kje so rezerve, kje kaj manjka in kje so nejasnosti. V naslednjih dveh tednih sta se srečala s tremi izvajalci, ki so se uvrstili v ožji izbor. In na koncu je zmagal tisti, ki je imel najboljše reference in sprejemljivo, a ne najnižjo ceno.
Od takrat, ko je Igor začel brskati po gradbenih forumih, do takrat, ko je izbral izvajalca, je preteklo dobrega pol leta, lahko pa bi tudi precej več. Nekomu se bo to zdela nepotrebna zamuda, a načeloma je priprava na delo enako pomembna kot sama izvedba. Za vsako stvar si je treba vzeti dovolj časa, da jo lahko opravimo premišljeno in argumentirano.
Koliko je torej stala prenova?
Stroški so popisani v tabeli ob članku. Seveda je dejanski popis del mnogo bolj podroben, ampak Igor je kot računovodja nagnjen k sintetiziranju analitičnih podatkov in je zadevo naredil bolj pregledno. Je pa treba povedati, da je bila ponudba Ahma Hašića iz podjetja S skupina posodobljena v začetku septembra 2021. Ta podatek je pomemben zato, ker zaradi trenutne pregrete situacije v gradbeništvu cene nenadzorovano rastejo. Vsebuje pa vse potrebno, da se stavba po prenovi uvrsti med SNES in pridobi subvencijo, ki jo Eko sklad napoveduje za jesen 2021. Ponudba ni zavezujoča, temveč gre za informacijo, ki se trudi biti čim bolj realna.
Izvedba prenove je trajala štiri mesece, pri čemer so dela vmes zaradi slabega vremena tudi stala.
Kaj pa, če prenavljamo postopoma?
»Če se le da, odsvetujem postopno prenavljanje. Praviloma se investitorjem že prvo zimo po tem, ko zamenjajo okna ali hišo pošteno toplotno izolirajo, pojavi plesen, ker jim zmanjka denarja za rekuperacijo,« svetuje Hašić. Postopne prenove starih hiš, v katerih moramo zaradi prostorske stiske med prenovo tudi bivati, pa so nasploh zelo naporne. Poleg tega, da zaradi postopnega izvajanja celotno obnovo podražijo, prebivalcem nihče ne more vrniti izgubljenih let, ki jih preživijo v prahu in bivakiranju.
A če vseeno ne gre drugače, bi v našem primeru najprej zamenjali streho, odstranili dimnik in kotel na drva ter vgradili toplotno črpalko, vgradili strešno okno in uredili hidroizolacijo kletnih sten, staro šaro odpeljali na deponijo in se vselili v prvo nadstropje. Zadržali bi stare radiatorje, za čim boljši učinek ogrevanja pa bi zunanje stavbno pohištvo zatesnili s trakovi. Verjetno bi si ob hudem mrazu zaradi prevelikih toplotnih izgub čez stene in stara okna morali pomagati s kaloriferji.
Ko bi dovolj privarčevali, bi vgradili nova okna. In ko bi privarčevali še za naslednjo fazo, bi se za kak mesec preselili na podstrešje (ali pa k staršem) in prenovili prvo nadstropje. V tako urejenem bivalnem nadstropju bi bivali tudi med fazo, ko bi prenavljali podstrešje. Na koncu pa bi odprli klet, hiši požagali balkone, jo ovili v novo fasado in vgradili rekuperator ter na streho postavili sončno elektrarno.
Vsaka prenova hiše je zgodba zase
Idej in pristopov za celostno, pa tudi energetsko prenovo starih stanovanjskih hiš, ki jih v Sloveniji vidimo na vsakem koraku, je še veliko. Čeprav se je težko znebiti ustaljenih miselnih vzorcev, pa tim strokovnjakov, ki je pripravil tale vzorčni projekt, vendarle priporoča, da se pri pripravi in izvedbi zanesemo na strokovne nasvete. Ti res niso zastonj, prihranijo pa precej razočaranj, izgube časa in dragega odpravljanja nepotrebnih napak.
In za konec še: Igor je v enako funkcionalno in energijsko visoko učinkovito skoraj ničenergijsko hišo vložil le pol toliko, kot bi ga stal nakup novogradnje po ceni, kot jih jeseni 2021 ponujajo po spletnih iskalnikih.
