V Kopru zahtevajo ukinitev obstoječe železniške proge skozi Rižansko dolino

Županu je komisija predlagala, naj vztraja pri izvedbi sklepa občinskega sveta, da se obstoječo železniško progo skozi Rižansko dolino zapre, čim bo to tehnično možno, vsaj za prevoze nevarnih tovorov. Rižanskemu vodovodu naj župan naroči, da pridobi novo študijo o ogroženosti vodnega vira po metodah, ki veljajo v EU. Poskrbi naj tudi za izvedbo reševalne vaje, s katero bi ugotovili ogroženost vodnega vira in prebivalstva. Z dodatnim sklepom je komisija opozorila na nedostopnost dokumentov, ki obravnavajo ogroženost vodnega vira.

Po progi nad izvirom Rižane se poleg drugih tovorov dnevno vozijo cisterne nevarnih tekočih snovi. "Vodni vir je bistveno bolj ogrožen, kot bo zaradi kanala C0 vodni vir v Ljubljani," je zatrdil predsednik županove komisije Jadran Bajec. Po njegovih besedah iz študij izhaja, da bi bil v primeru katastrofalne nesreče vodni vir lahko izgubljen tudi za več let.

Zato je po mnenju komisije treba tudi v državne dokumente zapisati, da se bo prevoz tekočih snovi, ki ogrožajo vodni vir, takoj, ko bo to mogoče, se pravi ob izgradnji drugega tira Divača–Koper, premaknil na slednjega. Poleg tega naj se napiše, da se bo bo dolgoročno obstoječi tir zaprl. "Vlade se menjajo, mi ostajamo," je potrebo po uradnem državnem dokumentu povzel koordinator razvojnih projektov na Mestni občini Koper Marinko Hrvatin.

Kot je pojasnil Bajec, je aktualna vlada v postopku spreminjanja državnega lokacijskega načrta sicer sprejela sklep o izbiri variante, ki predvideva, da se uredi vzporedna proga in ukine obstoječa. Ni pa še sprejela državnega lokacijskega načrta. Poleg tega bo treba za zaprtje proge sprejeti še več drugih dokumentov, vendar zaprtje ni pogoj za preusmeritev nevarnih tovorov na novi tir, je poudaril.

Z reševalno vajo bi morali po mnenju komisije preveriti, ali se je štiri leta po izlitju kerozina pri Hrastovljah stanje kaj izboljšalo. Če se ni, bo treba sprejeti ukrepe, s katerimi bi do dokončanja drugega tira zmanjšali tveganja na najnižjo možno raven, je dejal Bajec.

Vodja ljudske pobude za zaprtje obstoječega tira Janko Sever je ob tem opozoril, da je vzdrževanje proge izredno drago, posodobitev po najnovejših standardih pa skoraj nemogoča. Ob progi je večkrat zagorelo, gašenje požarov na Kraškem robu pa je zelo zahtevno. Vprašal je, kdo bo prevzel odgovornost, če pride do nesreče večjih razsežnosti.

Za obstoječi promet iz pristanišča v notranjost države bo že en sam novo zgrajeni tir nekaj časa zadostoval, je poudaril. Pojasnil je, da zmogljivosti nove dvotirne povezave ne bo mogoče izkoristiti do razširitve železniških postaj v Kopru in Divači ter posodobitve proge od Sežane do Ljubljane. Uporabno dovoljenje za zdajšnjo progo je iz leta 1967, ko v koprskem pristanišču še niso pretovarjali kemikalij, je poudaril Sever. Ali so bile pozneje pridobljena kakšna dodatna dovoljenja, komisija ni mogla ugotoviti.

Strokovno nalogo, ki so jo leta 2017 izdelale Slovenske železnice po naročilu Direkcije za infrastrukturo RS, je komisija dobila neformalno, je povedal Hrvatin. Zahtevali so jo kot informacijo javnega značaja, po enem mesecu pa je po uradni poti še niso dobili, je poudaril. Prav tako niso dobili morebitnih drugih dokumentov o problematiki.

Bržan je dejal, da želijo jasne in verodostojne podatke, zato je prav, da se izvede nova študija. Rižanski vodovod bo izvajalca študije poiskal z razpisom, je pojasnil direktor javnega podjetja Martin Pregelj.

Župan je poudaril, da želijo Slovenske železnice in Luka Koper delati več. "Delati več in bolje je težko. Mi kot lokalna skupnost si moramo želeti, da delajo bolje, torej bolj varno, bolj vzdržno," je sklenil.