Kinematografska izkušnja se med koronakrizo pospešeno digitalizira. Podobno kot druge kulturne dejavnosti, ki se med epidemijo tržijo izključno prek spleta, gledalec pa si film ali predstavo ogleda iz domačega naslanjača. Foto: EPA
Kinematografska izkušnja se med koronakrizo pospešeno digitalizira. Podobno kot druge kulturne dejavnosti, ki se med epidemijo tržijo izključno prek spleta, gledalec pa si film ali predstavo ogleda iz domačega naslanjača. Foto: EPA

Skupaj s partnerji iz Švedske in Irske želijo omogočiti nove produkte, ki bi jih vpeljali lokalni kinematografi, kot so videoigre, kino na zahtevo in druge vsebine.

Projekt so predstavili danes v okviru 32. Ljubljanskega mednarodnega filmskega festivala (Liffe) tako v Cankarjevem domu kot prek spleta. Kot je povedal predsednik art kino mreže Jure Matičič, z njim raziskujejo nove možnosti o tem, kaj kino je in kaj lahko postane, da bi v teh epidemičnih razmerah živel naprej. Epidemija jih je po njegovih besedah naučila, da kino še vedno lahko ponuja vsebine v digitalnem okolju, tudi če ne more izvajati projekcij na velikem platnu v primeru zaprtja.

Lučka Berlot, ki prav tako vodi projekt, je pojasnila, da so projekt začeli junija letos. Po njenih besedah želijo z njim v kino pripeljati nove možnosti, končni cilj pa je vzpostaviti digitalno platformo, ki bo omogočala dodajanje vseh obogatenih kinovsebin.

Pet področij

Projekt zajema pet področij: spletno ponudbo filmov, virtualno resničnost, kamor sodijo tudi videoigre, kino na zahtevo oziroma jukebox cinema, filmsko vzgojo in alternativne ponudbe, kot so prenosi in posnetki koncertov ali gledaliških predstav. V njem poleg Art kino Mreže sodelujeta še kino mreži Folkets Hus och Parker iz Švedske in Access Cinema iz Irske. Vse tri mreže delujejo tako v mestih kot na podeželju ter upravljajo več kot 280 filmskih platen.

Koordinatorji projekta so izvedenci za digitalno distribucijo Rushlake Media iz Kölna ter neodvisni svetovalec Jan Runge, partnerji pa Event Cinema Association iz Velike Britanije, Spielfabrique iz Nemčije ter IMZ International Music + Media Centre iz Avstrije.

Kako v digitalni kino privabiti gledalce?

Kot je povedal Runge, so projekt zasnovali z namenom, da znova privabijo gledalce, izhajali pa so iz dveh predpostavk ‒ da bo kinematografska izkušnja ostala ne glede na zunanje razmere in da mora kino postati vključujoč za gledalce, tako da ponudi digitalne izkušnje. Po njegovih napovedih bodo v prihodnjih mesecih ponudili platformo videa na zahtevo.

Predstavniki drugih sodelujočih v projektu pa so pojasnili dosedanje ugotovitve. Po njihovih besedah so največji izzivi na digitalnem trgu obilje vsebin, njihova distribucija in dostopnost. Videoigre vidijo kot veliko priložnost za mlade odrasle, stare okrog 25 let, ki jim ponujajo možnost za spoznavanje ljudi, navezovanje stikov pa tudi za osvajanje novih veščin ter spodbujanje ustvarjalnosti.

Alternativne vsebine, kot so koncerti, gledališče, opera in balet, so v koronskem letu 2020 na primer v Nemčiji in Veliki Britaniji pritegnile veliko občinstva, medtem ko so prihodki klasične filmske industrije na blagajnah kinematografov padli na polovico. Po oceni sodelujočih v projektu je to lahko priložnost za neodvisne kinematografe, da sodelujejo s koncertno industrijo. Bi pa bilo treba pri tem upoštevati lokalne značilnosti, saj "ena velikost ne ustreza vsem". V Nemčiji je tako lani uspeval operni kino, na Švedskem pa jukebox kino z najemanjem dvoran za zasebne projekcije.