Nuklearka Zaporožje je največja jedrska elektrarna v Evropi. Foto: Reuters
Nuklearka Zaporožje je največja jedrska elektrarna v Evropi. Foto: Reuters

Upravljavec jedrske elektrarne v Zaporožju je sporočil, da so bili deli nuklearke resno poškodovani v petkovih ruskih napadih, zaradi česar so morali zaustaviti enega od reaktorjev. Kot so povedali pri Energoatomu, še vedno obstaja nevarnost radioaktivnih izpustov.

Ruske sile so jedrsko elektrarno v Zaporožju, ki je največja nuklearka v Evropi, zavzele marca, a so obdržale ukrajinsko osebje. V petkovem napadu je bil poškodovan visokonapetostni daljnovod v elektrarni.

V Moskvi trdijo, da so napad na elektrarno izvedli Ukrajinci, ki pa po drugi strani trdijo, da ruske sile z območja nuklearke napadajo civilne cilje in tako uporabljajo" teroristične taktike". Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v petek dejal, da je vsak na napad na tako območje sramoten zločin in teroristično dejanje.

Rusija krepi napade na ukrajinsko obrambo v Donbasu

Ruske sile po navedbah Kijeva silovito napadajo mesto Bahmut, ki je eden zadnjih stebrov obrambne linije pred urbanim območjem v Donbasu.

"Sovražnik izvaja napad na Bahmut, spopadi se nadaljujejo," je v svojem poročilu o razmerah davi zapisal generalštab ukrajinskih oboroženih sil. Proruski separatisti so v petek sporočili, da so spopadi potekali tudi znotraj mesta. Izjav obeh strani sicer ni mogoče neodvisno preveriti.

Prebivalci Bahmuta zapuščajo svoje domove in bežijo pred spopadi. Foto: Reuters
Prebivalci Bahmuta zapuščajo svoje domove in bežijo pred spopadi. Foto: Reuters

Po zavzetju regije Lugansk na začetku julija so se prizadevanja ruske vojske na vzhodu Ukrajine osredotočila na sosednjo regijo Doneck. V zadnjih tednih je ruskim silam korak za korakom uspelo potisniti ukrajinske branilce nazaj in zdaj nadzorujejo približno 60 odstotkov ozemlja v regiji.

Glavno oporišče ukrajinskih enot v regiji Donbas je na območju mest Slovjansk in Kramatorsk, kjer je pred vojno živelo približno pol milijona ljudi. Z vzhoda je to območje zavarovano z obrambno linijo, ki se razteza med kraji Siversk, Soledar in Bahmut.

Ta linija je zdaj na več mestih močno obremenjena. Ruske enote so tudi pred Siverskom in Soledarjem, najhujši spopadi pa trenutno potekajo okoli mesta Bahmut, ki ga Rusi obstreljujejo s topništvom in tanki.

Boji se nadaljujejo tudi neposredno v okolici nekdanje prestolnice regije Doneck, ki je od leta 2014 v rokah proruskih separatistov. Njihove oborožene enote poskušajo Ukrajince potisniti še bolj nazaj.

Tudi na območju manjšega mesta Avdijivka severno od Donecka je bilo več poskusov ruskih napadov, ki pa so jih ukrajinski vojaki odbili, je še sporočil ukrajinski generalštab.

Proti Hersonu prihajajo ruske okrepitve. Foto: Reuters
Proti Hersonu prihajajo ruske okrepitve. Foto: Reuters

Glavni boji se selijo na jug

Britanski vojaški obveščevalci v svojem zadnjem poročilu o razmerah v Ukrajini ugotavljajo, da Rusija vstopa v novo fazo vojne, kjer bo večina spopadov potekala na 350 kilometrov dolgi bojni liniji od Zaporožja do Hersona. Po njihovih navedbah se dolgi konvoji vojaških tovornjakov, tankov, topništva in drugega orožja premikajo iz Donbasa proti jugu države.

Bataljonske taktične skupine, ki vključujejo od 800 do 1000 vojakov, so bile premeščene na Krim in jih bodo skoraj zagotovo uporabili za podporo ruskim silam v pokrajini Herson, pravijo britanski obveščevalci.

Ukrajinske sile se medtem vse pogosteje osredotočajo na mostove, skladišča streliva in železniške povezave v njenih južnih regijah, vključno s strateško pomembno železniško povezavo, ki povezuje Herson s Krimom.

Papež bi lahko kmalu obiskal Ukrajino

Ukrajinski veleposlanik v Vatikanu Andrij Juraš je po avdienci s papežem namignil, da bi Frančišek lahko kmalu obiskal Ukrajino. Vatikan sicer uradno ni objavil nobenih podrobnosti o papeževem pogovoru z Jurašem, tudi srečanje so potrdili šele danes.

Ukrajina čaka na obisk glavarja Katoliške cerkve že od začetka ruske agresije, je na Twitterju zapisal Andrij Juraš in dodal, da bi ga z veseljem sprejeli "pred njegovim potovanjem v Kazahstan". Papež tridnevno potovanje v Kazahstan načrtuje 13. septembra.

Ukrajinski veleposlanik je sporočil še, da je Frančišek poudaril svojo naklonjenost ukrajinskemu ljudstvu in izrazil pripravljenost, da to pokaže tudi z obiskom.

Papež je od začetka vojne večkrat dejal, da bi rad obiskal Ukrajino in spodbujal mir, vendar ga že nekaj časa pestijo poškodbe kolena, zaradi katerih mora pogosto uporabljati invalidski voziček. Iz tega razloga se zdi malo verjetno, da bi se odpravil na dolgo potovanje z vlakom v Kijev. Poleti v glavno mesto Ukrajine so namreč za zdaj še vedno onemogočeni.

Ob vrnitvi z nedavnega potovanja v Kanado je papež Frančišek dejal, da si sicer še vedno želi potovati, vendar bo v prihodnje morda prisiljen potovanja načrtovati v nekoliko manjšem obsegu.

Odstop vodje ukrajinskega urada Amnesty International

Vodja ukrajinskega urada nevladne organizacije za človekove pravice Amnesty International Oksana Pokalčuk je odstopila s položaja. Ob tem je zaradi nedavne objave poročila o ogrožanju civilistov ukrajinskih sil mednarodno organizacijo obtožila podpiranja proruske propagande.

Ukrajinske sile so v zadnjih tednih uničile več strateško pomembnih mostov. Foto: Reuters
Ukrajinske sile so v zadnjih tednih uničile več strateško pomembnih mostov. Foto: Reuters

Organizacija Amnesty International je v poročilu, ki je bilo objavljeno v četrtek, zapisala, da ukrajinske oborožene sile kršijo mednarodno pravo in ogrožajo civiliste, saj vzpostavljajo oporišča v stanovanjskih četrtih, šolah in bolnišnicah.

"Kdor ne živi v državi, ki so jo zasedli okupatorji, ki jo trgajo na koščke, se verjetno ne zaveda, kaj pomeni obsojanje obrambne vojske," je Oksana Pokalčuk v petek zvečer zapisala na družbenih omrežjih. "Ni besed v nobenem jeziku, ki bi lahko to dopovedale nekomu, ki ni izkusil te bolečine," je dodala in podala svoj odstop s položaja.

Kot je zapisala, je poskušala opozoriti višje vodstvo Amnesty International, da je poročilo enostransko in da ne upošteva ukrajinskega položaja, a je niso poslušali.

Generalna sekretarka organizacije Agnes Callamard je v odgovor na odstop zapisala, da je bila Oksana Pokalčuk "cenjena članica osebja Amnesty International in je sedem let vodila ukrajinski urad z več pomembnimi uspehi na področju boja za človekove pravice".

"Žal nam je, da zapušča organizacijo, a spoštujemo njeno odločitev in ji želimo vse dobro," je dodala Callamard.

Ukrajinska vojska je julija na jugu države sprožila protiofenzivo proti ruskim silam. Foto: Reuters
Ukrajinska vojska je julija na jugu države sprožila protiofenzivo proti ruskim silam. Foto: Reuters

V organizaciji Amnesty International trdijo, da so s svojimi ugotovitvami seznanili tudi predstavnike v Kijevu, a do objave poročila niso prejeli njihovega odziva.

Oksana Pokalčuk odgovarja, da je bil rok za odziv prekratek. "Rezultat tega je, da je organizacija nenamerno objavila poročilo, ki se sliši kot podpora ruskim izjavam. Namesto da bi zaščitilo civiliste, je postalo orodje ruske propagande," je dejala.

V poročilu je Amnesty International naštel več primerov, ko naj bi ukrajinske sile civiliste izpostavile nevarnosti, med drugim v 19 mestih in vaseh v regijah Harkov in Mikolajev ter v Donbasu, čeprav so obstajale izvedljive alternative.

"Ugotovili smo, da ukrajinske sile ogrožajo civiliste in kršijo vojno pravo s svojim delovanjem na naseljenih območjih," so zapisali v poročilu in ob tem opozorili, da to nikakor ne upravičuje neselektivnih ruskih napadov.

Kijev je poročilo ostro zavrnil in dejal, da je povezano z rusko propagando. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je Amnesty International obtožil, da si prizadeva ponuditi "amnestijo teroristični državi in prenesti odgovornost z agresorja na žrtev".

ZDA ratificirale vstop Finske in Švedske v Nato