Slovenija pred sklenitvijo sporazuma o financiranju skupne razstave v Auschwitzu

Za podpis sporazuma je vlada pooblastila ministrico za kulturo Asto Vrečko, v primeru njene odsotnosti pa izredno in pooblaščeno veleposlanico RS v Franciji in stalno predstavnico RS pri Organizaciji združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (Unesco) Metko Ipavic, so sporočili z vladnega urada za komuniciranje.

Prizadevanja za ponovno vzpostavitev skupnega razstavnega prostora nekdanje države, ki je bil znan kot jugoslovanski paviljon, v bloku 17 v nekdanjem koncentracijskem taborišču Auschwitz-Birkenau na Poljskem potekajo od leta 2011, potem ko so ga leta 2009 zaprli. Leta 2021 so sicer v pritličju stavbe odprli novo stalno razstavo Republike Avstrije.

Kot piše v sporočilu, se je projekt postavitve skupne stalne razstave v zadnjih dveh letih nadaljeval po vsebinski plati, povezani z dopolnjevanjem predloga slovenskega dela razstave in sodelovanja s partnerji. Po formalni plati pa se je nadaljevalo usklajevanje meddržavnega sporazuma med državami naslednicami nekdanje Jugoslavije – Slovenijo, Hrvaško, Bosno in Hercegovino, Severno Makedonijo, Srbijo in Črno goro. V Sloveniji so za to pooblastili ministrstvo za kulturo.

Po sporazumu, ki določa obveznosti podpisnic glede obnove skupnih prostorov bloka 17, ki jih je že prevzela Avstrija, postavitvijo skupne razstave, kasnejšim vzdrževanjem prostorov in drugimi povezanimi stroški, je Slovenija dolžna prevzeti 16 odstotkov vseh obveznosti. Obnova bloka je ocenjena na milijon evrov, enak strošek je predviden tudi za postavitev skupne razstave.

Delež delitve stroškov je določen po nasledstveni formuli. Pogodbenice po tem modelu skupaj financirajo razstavo, vzdrževanje in druge stroške, povezane z izvedbo stalne razstave. Prihodnji stroški vzdrževanja pa bodo urejeni v ločenih dvostranskih sporazumih, ki jih bo Državni muzej Auschwitz-Birkenau sklenil s posameznimi pogodbenicami in mu jih bodo poravnavale neposredno enkrat letno.

Kot še navaja sporočilo, so strokovnjaki Muzeja za sodobno in novejšo zgodovino Slovenije ter Centra judovske kulturne dediščine Sinagoga Maribor lani pripravili dopolnitve koncepta slovenskega dela razstave. V sodelovanju s Fundacijo Herman pa so pripravili dodatno gradivo, posnetke in fotografije še živečih pričevalk.