Ima jemanje prehranskih dopolnil več prednosti ali slabosti?

Ljudje smo z vseh strani bombardirani s prehranskimi dopolnili in hitro dobimo občutek, da jih potrebujemo. Pa je temu res tako? Prehranska dopolnila so definirana kot živila, katerih namen je dopolnjevati običajno prehrano. So koncentrirani viri posameznih ali kombiniranih hranil oz. drugih snovi s hranilnim ali fiziološkim učinkom. Najpomembnejše je, da jih ločujemo od zdravil, ki se uporabljajo za zdravljenje, preprečevanje ali diagnosticiranje bolezni. Tako lahko imamo pripravke iz aminokislin, mineralov, vitaminov, zelišč, probiotikov in ostalega dostopnega, tako v obliki zdravil kot prehranskih dopolnil. Namen uporabe zdravil in prehranskih dopolnil pa je ločen in to je treba pri poseganju po prehranskih dopolnilih upoštevati, nam na srce polaga magistrica farmacije o dietni prehrani Sara Kenda.

S staranjem nam začne primanjkovati določenih snovi – z leti absorpcija in sinteza vitaminov in mineralov namreč upada, kar lahko ob pomanjkanju vitaminov in mineralov, ki bi nevtralizirali proste radikale, ki pomagajo pospeševati staranje, vodi v prav to – hitrejše staranje – a to samo po sebi še ne ustvarja potrebe po prehranskih dopolnilih. Težko bi rekla, da je starost razlog za začetek jemanja prehranskih dopolnil. Pomanjkanje določenih snovi v starosti je pogosto posledica slabše absorpcije iz prebavil, z dodajanjem prehranskih dopolnil pa ni vedno možno izboljšati absorpcije. Lep primer je pomanjkanje železa, ki je pri starostnikih pogosto. S peroralnimi oblikami železa (tudi v obliki zdravil) pa pri starostnikih le redko lahko ustrezno nadomeščamo železo in posledično zdravimo anemijo oz. korigiramo znižan hemoglobin. V teh primerih je treba železo nadomeščati intravensko. Moje osebno mnenje je, da vse starejše osebe ne potrebujejo prehranskih dodatkov. Pri osebah, ki imajo pridružene bolezni in prejemajo določena zdravila, pa je poseganje po prehranskih dodatkih lahko še bolj rizično. Tudi prehranska dopolnila namreč lahko vstopajo v interakcije z zdravili in tako povzročajo prevelike ali premajhne učinke zdravil, kar lahko vodi v poslabšanje zdravstvenega stanja. Zato kot farmacevtka vedno svetujem, da se je pred začetkom jemanja prehranskega dopolnila smiselno pogovoriti z zdravnikom ali farmacevtom. Poseganje po prehranskih dodatkih je smiselno v primeru neuravnotežene prehrane, z namenom dopolnitve prehrane ali večje potrebe po določeni snovi, npr. mineralu magneziju pri večjih športnih obremenitvah predvsem v zimskem času, ko ga iz hrane v telo vnesemo manj.

Ni vse zlato, kar se sveti in to velja tudi za prehranska dopolnila. Zmotno je namreč prepričanje, da so vsa prehranska dopolnila naravna. Niso vsa prehranska dopolnila naravnega izvora, kar opažam, da ljudje velikokrat mislijo. Ne moremo pa se enoznačno opredeliti niti, da so naravna prehranska dopolnila in zdravila boljša – bolj učinkovita in varna – od tistih nenaravnega izvora. Sama nisem pristaš posploševanja, kaj večina ljudi v določeni starosti potrebuje. Kot že prej povedano, menim, da neko splošno nadomeščanje v določeni starosti nima smisla. Moški niso nobena izjema. Če bi bilo temu tako, bi se določeni populaciji ljudi predpisovalo ustrezna zdravila. Dober primer so novorojenčki oz. dojenčki, ki imajo vsi predpisano zdravilo z vitaminom D, saj so klinične študije dokazale prednosti dodajanja vitamina D pri preprečevanju osteopenije in rahitisa.

Na trgu najdemo malo morje prehranskih dopolnil, njihova uporaba se je v zadnjem času močno povečala. Posel je v razcvetu, a prehranska dopolnila v primeru zadostnih količin hranil v telesu nimajo pozitivnih učinkov na telo. Če bi bila naša hrana pestra in uravnotežena, bi bili dobro preskrbljeni s hranili, a temu ni tako. Prav tako je hrana danes revnejša kot nekoč. Tako smo v veliki meri sami krivi za nastalo situacijo. Nekaj je zagotovo v iztrošeni hrani, ki je veliko revnejša kot nekoč. Čeprav se zavedamo, da češnje sredi decembra na trgovskih policah ne morejo biti polne vitaminov, jih z veseljem kupimo in ob zobanju smo prepričani, da zdravo jemo. Prav tako sta naš način in tempo življenja drugačna kot včasih, hitrejša. Menim pa, da imamo v sedanjem času tudi določene ideale zdravja in lepote, zaradi česar se ljudje prehranskih dopolnil še pogosteje poslužujemo. Glede na ceno dodatkov pogosto opazimo, da se jih poslužujejo ljudje z boljšim ekonomskim statusom, ki bi si nenazadnje lahko privoščili kvalitetnejšo hrano ter se uporabi dopolnil izognili. Zdi se mi, da je v današnjem svetu predvsem pomembno, da je nekaj enostavno in to je zagotovo uporaba prehranskih dodatkov. Na večjo uporabo dodatkov pa imajo vpliv tudi številni oglasi in reklame, ki nam obljubljajo čudeže.

Pomembno je zavedanje, da prehranska dopolnila ne zdravijo, kar je tisto, kar jih v prvi vrsti ločuje od zdravil. Menim, da je največja zmota v tem, da ljudje menijo, da lahko prehranska dopolnila zdravijo določena stanja, kar pa ni res. Za zdravljenje se uporabljajo zdravila, prehranska dopolnila pa prehrano dopolnjujejo. V kolikor nimamo uravnotežene prehrane je jemanje določenih prehranskih dopolnil včasih celo smiselno. Na primer, imamo težave z zaprtjem in vlaknin iz hrane ne dobimo dovolj. V tem primeru je smiselno, da si pomagamo z vlakninami v obliki prehranskih dopolnil.

Prehranska dopolnila so koristna ob občasnem pomanjkanju določenih hranil, v zimskem npr. vitamina D, ki ga telo tedaj ne more biosintetizirati, s hrano pa ne absorbiramo dovolj količin le-tega. Kdaj torej postanejo nuja? Če gledamo na uravnoteženo prehrano, so prehranska dopolnila izhod v sili. Nuja bi rekla, da v našem svetu skoraj nikoli, mogoče bi bila prehranska dopolnila nuja tretjih držav. Sedaj se veliko govori o vitaminu D, ampak glede na to, da je možno določiti stanje vitamina D v telesu posameznika, se mi zdi to pred začetkom uporabe veliko bolj smotrno. Če posegamo po vitaminu D, je to smiselno predvsem v jesenskem in zimskem času, v poletnem obdobju pa ne toliko.

Pogosto smo priča nasvetom, da je treba z določeno starostjo oz. v določenem obdobju začeti uživati določena prehranska dopolnila (že prej omenjeni vitamin D, pa magnezij ipd.). Pridelava hrane je bila nekoč glavna nosilka vitaminov in mineralov, danes pa temu žal ni več tako, kar daje prostor dopolnilom. Enolična prehrana in diete namreč povzročajo nezadostno oskrbo z vitamini in minerali. Tak primer je magnezij, ki da ga primanjkuje skoraj dvema tretjinama ljudi. Gre za najpomembnejši mineral v telesu. Odgovoren je za normalno delovanje preko 300 encimov, ki skrbijo za optimalno delovanje presnove, krvnega tlaka in kvaliteten spanec. A strokovnjakinja opozarja: Težko je posploševati, česa ljudje zaužijemo premalo, saj imamo različne načine prehranjevanja. Zagotovo večini v zimskem času primanjkuje vitamina D in magnezija. Določene izzive prinašajo diete ali način prehranjevanja, kot sta vegetarijanstvo in veganstvo. Veganom in vegetarijancem lahko primanjkuje vitamina B12 in vitamina D, saj hrana živalskega izvora vsebuje vitamina B12 in D, ki ju v rastlinah praktično ni. Izjema so nekatere rastline, ki lahko sintetizirajo holesterol, ki se v fotokemičnih reakcijah pretvori v vitamin D. Prav tako lahko veganom in vegetarijancem primanjkuje cinka, saj je biološka uporabnost v rastlinski hrani slabša, le-to pa lahko vodi v kronično pomanjkanje cinka.

Sodoben način življenja od nas terja, da bolj kot kdajkoli prej skrbimo zase in za svoje zdravje. Prehranska dopolnila so tako dobrodošle dodatek k prehrani, a ker smo si ljudje tako različni, splošne formule ni. Kar se tiče kakovosti življenja, je ne dojemam zgolj v zdravstvenem smislu. Poleg tega je kakovost življenja subjektivno videnje vsakega posameznika. Nekomu veliko pomeni sprehod v naravi, drugemu pa več branje knjig. Prav tako smo ljudje med seboj zelo različni in vsak izmed nas ima drugačne težave. Super bi bilo, če bi obstajalo prehransko dopolnilo, ki bi vsem nudilo zagotovila za dolgo in zdravo življenje. Pa žal ni tako. Ob uživanju povsem enake hrane bo nekdo izmed nas zbolel za rakom, drugi pa ne. Tako da se o splošni izbiri oz. izbiri sploh ne morem opredeliti.

 Prehranska dopolnila so pogosto lahko tudi vir tveganj za zdravje, čeprav jih ima večina za varne ali neškodljive. Škodljivih učinkov prehranskih dopolnil velikokrat sploh ne poznamo, saj se klinične študije iz katerih dobimo podatke o neželenih učinkih na prehranskih dopolnilih ne izvajajo. Poleg tega je trg prehranskih dodatkov zelo nereguliran. Ne vemo namreč, če so snovi naštete na deklaraciji prehranskih dopolnil dejansko v dotičnem prehranskem dopolnilu v točno takšni količini kot je zapisano, mogoče prehransko dopolnilno vsebuje tudi kakšno toksično snov, ki na deklaraciji ni navedena. Druga težava je, da obstaja tveganje za prekomerne dnevne vnose vitaminov in mineralov, saj jih v primeru uravnotežene prehrane dobimo dovolj, hkrati pa veliko ljudi posega po več različnih prehranskih dopolnilih sočasno, ki pa vsebujejo iste snovi. V tem primeru lahko nevede, v telo vnašajo prekomerne dnevne vnose vitaminov in mineralov, ki pa so lahko škodljivi. Evropska agencija za varnost hrane (EFSA – European Food Safety Authority) podaja priporočene dnevne vnose določenih snovi in prehranskih dopolnil, vseeno pa imajo nekatera prehranska dopolnila na deklaracijah navedene presežene prekomerne dnevne vnose. EFSA namreč nima nobenih pooblastil za odločanje o vstopu prehranskih dopolnil na tržišče. Zanimiva knjiga iz tega področja z naslovom Minerali, vitamini in druge izbrane snovi je predlani izšla pri Slovenskem farmacevtskem društvu in je dostopna v slovenščini. Glede na vse to je smiselno, da se ob nakupu prehranskega dopolnila obrnemo na lekarne, kjer nam usposobljeni farmacevti in farmacevtski tehniki lahko priporočajo o izboru ustreznega prehranskega dodatka. Pri kroničnih bolnikih vedno svetujem, da se o jemanju prehranskih dopolnil posvetujejo z zdravnikom in farmacevtom, saj so učinki na zdravila lahko zelo pomembni.

 Prehranska dopolnila se tržijo v obliki tablet, kapsul, praškov, tekočin in tudi drugih oblik. Pa je med njimi kakšna pomembna razlika, ko gre za učinkovitost? Tako kot prehranska dopolnila so tudi zdravila dostopna v različnih oblikah – temu rečemo farmacevtske oblike. Različne oblike so na voljo iz razloga čim preprostejše uporabe za posameznika, saj vemo, da smo si med seboj različni in imamo nekateri raje tablete ali kapsule, drugi s težavami s požiranjem pa mogoče kapljice. Obenem se je treba zavedati, da je določena učinkovina v posamezni farmacevtski obliki bolj stabilna in lahko s tem zagotavlja boljšo biološko uporabnost. Enotnega odgovora kaj je boljše torej ni, ampak je to odvisno od vsake učinkovine. Nekatere so stabilne v različnih oblikah, druge pa lahko zgolj v eni.

Jemanje prehranskih dopolnil ni namenjeno zmanjševanju simptomov, saj v teh primerih posegamo po zdravilih. Čas, ki je potreben, da se pokažejo rezultati, je zelo različen. Tudi pri zdravilih je čas do učinka različen. Na primer, ko nas kaj boli in vzamemo analgetik, ta začne hitro delovati in bolečina popusti. Na drugi strani nadomeščanje določenih mineralov, na primer železa, traja daljše obdobje. V primeru, da jemljemo določena prehranska dopolnila z namenom dopolnjevanja prehrane, je treba za želen učinek vztrajati daljši čas.