Prvi izziv za Goloba: s kom v vlado

Ker so volilci v nedeljo nazorno pokazali slovenski politiki, komu zaupajo in česa si ne želijo, ima nesporni zmagovalec Robert Golob dobre možnosti, da hitro sestavi novo vladno ekipo. Visok volilni rezultat pomeni tudi visoko odgovornost do državljank in državljanov, kar pomeni, da vsaj načelnih izhodišč, na katerih so slonela predvolilna sporočila Svobode, nihče ne more spreminjati. V zrelih demokracijah je sicer nemogoče, da bi zmagovalec v vladno ekipo povabil tudi politike iz strank, ki so izpadle iz parlamenta, a v Sloveniji se lahko zgodi tudi to. Nihče namreč ne ve, kakšni so bili dogovori Svobode s strankami Kula. Kaj je vseboval pakt o nenapadanju?

Možno je namreč, da bodo v vladi svoje mesto dobili tudi člani LMŠ ali SAB. Za najbolj ključna ministrska mesta za gospodarstvo, finance, infrastrukturo namreč Gibanje Svoboda še ni predstavilo kadrovskih rešitev. V odsotnosti le-teh se v delu javnosti pojavljajo ideje, da bi Golob poleg Socialnih demokratov v vladno koalicijo povabil tudi Novo Slovenijo, ki zastopa interese gospodarstva. Čeprav sta programa obeh strank kompatibilna, pa ne gre pozabiti, da je Golob eksplicitno izključil takšno povolilno aritmetiko. Prvič zato, ker se namerava držati dogovora s Kulovci, drugič zato, ker so volilci podoben preobrat SMC in Desus pred dvema letoma izdatno kaznovali, tretjič pa zato, ker mu čista volilna zmaga ne nalaga sklepanja tovrstnih kompromisov.

Nihče namreč ne ve, kakšni so bili dogovori Gibanja Svoboda s strankami Kula. Kaj je vseboval pakt o nenapadanju?

Prav hitrost sklepanja vladne koalicije bo že prvi signal o Golobovi sposobnosti dogovarjanja s političnimi sopotniki. V menedžerskih vodah se je v tej vlogi odlično znašel. Morebitno sodelovanje z NSi so torej pokopali že volilni rezultati, tako da je dilema nespornega zmagovalca volitev drugje: ali vzeti v vladno koalicijo Socialne demokrate in Levico ali samo Socialne demokrate. Vse tri stranke bi skupaj imele udobnih 53 mandatov, ki bi jim lahko prišteli še dva poslanca narodnih skupnosti. A Levica zagotovo ni faktor stabilnosti. Njen slab volilni rezultat ni samo posledica prelivanja glasov k možnemu zmagovalcu volitev, temveč tudi spomina na prvi dve leti vladanja v tem mandatu. Prav Levica je takrat stisnila Marjana Šarca v kot, da je bil prisiljen “vreči puško v koruzo”. Volilci so dve leti pozneje prav ti dve stranki najbolj kaznovali za njun ozkogledi in egoističen pogled na politično sceno. Pa tudi Levica, ki jo čaka notranja redefinicija, se po hladni prhi morda bolje počuti v manj odgovorni vlogi opozicije. V kateri pa zna biti precej neugodna. Skratka: pred mandatarjem Robertom Golobom je že prvi pravi politični izziv.


Preberite še


Najbolj brano