V newyorškem Muzeju moderne umetnosti (MoMA) je na ogled razstava z naslovom Matisse: Rdeči atelje. Na njej so ob sliki Rdeči atelje iz leta 1911 prvič združene umetnine, ki jih je francoski slikar Henri Matisse (1869–1954) upodobil na omenjeni sliki in so se z izjemo ene ohranile do danes.

Z Rdečim ateljejem se je francoski mojster poigral s perspektivo, barvami, časom in prostorom. Od upodobljenih se ni ohranilo edino delo, za katero je Matisse zahteval, da ga uničijo po njegovi smrti. V newyorškem muzeju so izsledili vsaj vseh preostalih deset ohranjenih del, ki so zdaj na ogled skupaj z Rdečim ateljejem.

Umetniška sestavljanka
"Iskanje umetnin je bilo kot lov za zakladom po vsem svetu," je kustosinja Ann Temkin med predogledom povedala za tiskovno agencijo AFP. Postavitev združuje šest slik, dva kipa, terakoto in keramično posodo. Vsa dela so nastala med letoma 1898, ko je bil Matisse star 28 let, in 1911. "Nekatere slike so bile zelo sveže, saj jih je ustvaril le mesec ali dva, preden je nastal Rdeči atelje," je še povedala Ann Temkin. Dodala je, da se jim je zamisel, da bi umetnine poiskali in jih vnovič združili, porodila pred štirimi leti.

V muzeju hranijo Rdeči atelje in še dve deli. Tri dela so si izposodili iz danske narodne galerije v Københavnu, preostala pa iz različnih muzejev in zasebnih zbirk.

Matisse je na začetku ustvarjal pod vplivom postimpresionistov, po letu 1905 pa je postal eden glavnih predstavnikov fauvizma. Ustvarjal je akte, pejsaže, tihožitja in interiere, v zadnjem obdobju pa je uporabljal tehniko kolaža. Ustvarjal je tudi scenografije za baletne predstave in knjižne ilustracije.