Pilot, zidar, učitelj, kamnosek, zdravnik, arhitekt, pravnik, igralec, strojevodja … Ja, odločitev za poklic ali celo poslanstvo, ki naj bi ga človek opravljal v 40–50 let trajajočem aktivnem delu življenja, je za vsakega devetošolca zelo zahtevno opravilo. Ob poplavi vseh mogočih nasvetov in informacij pa je najbolj pomembno, da se devetošolec in devetošolka, vsak zase, za svojo karierno pot odločita popolnoma samostojno. Ni enostavno, ampak se splača potruditi.
Gradbenik, arhitekt, geodet in okoljevarstvenik je tisti nabor tehniških/inženirskih poklicev, ki so doma na Srednji gradbeni, geodetski, okoljevarstveni šoli in strokovni gimnaziji Ljubljana.
Kako postati gradbenik
Izbor izobraževalnih programov s področja gradbeništva je pri nas pester in raznovrsten. Programi se ločijo predvsem po trajanju izobraževanja in po strukturi predmetnika. Dve- in triletni poklicni izobraževalni programi za poklice zidar, tesar, kamnosek, upravljavec težke gradbene mehanizacije ter pečar in polagalec keramike so namenjeni tistim mladostnikom, ki praktična znanja in spretnosti izbranega poklica raje pridobivajo neposredno z delom v delavnici ali na objektu kot z napornim sedenjem v šolskih klopeh in učenjem teorije. Predmetnik poklicnega izobraževanja je vsaj v polovičnem deležu namenjen praktičnemu delu.
Program gradbeni tehnik je štiriletni izobraževalni program. Pričakujete lahko veliko več teoretičnih vsebin, tako splošnih kot strokovnih, praktične vaje pa v veliki večini potekajo v računalniških učilnicah, kjer dijaki z uporabo različnih računalniških orodij spoznajo vse faze projektiranja različnih gradbenih objektov od mostov in stanovanjskih objektov do cest.
In če so že omenjeni mostovi, je na tem mestu treba omeniti, da je po zaključku poklicnega izobraževalnega programa možno z nadaljnjim dvoletnim izobraževanjem pridobiti naziv gradbeni tehnik.
Morda pa želim biti geodet
Opisani gradbeni poklici ne potrebujejo skoraj nobene posebne razlage, poklic geodeta pa je verjetno malo manj znan in hkrati malo bolj poseben. Ste se že kdaj vprašali, od kod googlovi zemljevidi in GPS navigacije črpajo podatke za uspešno vodenje vašega potovanja, kako lahko avtonomni avtomobili vozijo brez voznika ali kdo določa smer izkopa predorske cevi nekje globoko pod hribom z napako izmere, merjeno v enoštevilčnih centimetrih, kdo in na kakšen način izmeri nadmorsko višino najbližjega hriba ali najvišje gore na svetu … Vse to in še mnogo več zna narediti geodezija/zemljemerstvo ter seveda strokovnjak, tehnik in inženir geodezije.
Izobraževalni program geodetski tehnik vas prijazno in počasi odpelje v računsko-grafični tridimenzionalni svet geodezije, v poklic, kjer šteje čisto vsak milimeter. Poleg doooolgih merilnih trakov so geodetom v veliko pomoč raznovrstne in zelo tehnološko napredne merilne naprave, ki za točnost meritev uporabljajo, med drugim, tudi povezavo s sateliti, ki, mimogrede, krožijo okoli planeta Zemlja na oddaljenosti približno 20.000 kilometrov.
Poklic prihodnosti: okoljevarstvenik
Beseda okoljevarstvo je v zadnjih nekaj letih verjetno ena najpogosteje izrečenih na svetu. Šele ko bo človek/človeštvo to besedo vsaj polovico toliko intenzivno, kot jo ima na jeziku, tudi živel/o, bo mogoče upati na bolje.
Izobraževalni program okoljevarstveni tehnik je tisti, ki dijakom daje osnovna, a vseeno zahtevna znanja in informacije, kako in zakaj je treba skrbeti za naše življenjsko okolje, da ga ne bomo izkoriščali in uničevali hitreje, kot se je sposobno samo obnavljati. Okoljevarstvene tehnologije, ki jih sproti vpeljujemo v izobraževalne vsebine, so v tem času prav gotovo eno najhitreje razvijajočih se področij znanosti na svetu. Hkrati skozi učni proces oblikujemo in širimo zavedanje, da še tako odlične tehnologije ne bodo zmogle rešiti okoljskih izzivov, ki smo jim priča. Treba bo drastično spremeniti predvsem miselnost in zavest posameznega človeka in celotne družbe. To pa se, vsaj zaenkrat, zdi mnogo težje od razvijanja tehnologij.
Gimnazija, ampak strokovna ali tehniška
Pri omembi tehniške gimnazije je kar pogosto slišati vprašanje, kaj je pa to. Odgovor je zelo enostaven: tehniška gimnazija je v prevladujočem delu na las enaka »čisto navadni« gimnaziji, v ekskluzivnem oziroma posebnem delu izobraževalnega programa pa gimnazijce popeljemo skozi nekaj tehničnih/inženirskih strokovnih predmetov, pri katerih dijaki spoznajo osnove s področij arhitekture, geodezije in gradbeništva. Naša tehniška gimnazija je torej namenjena učencem/dijakom, ki imajo, morda že od otroštva, željo in namen svoj tehnični oziroma prostorsko-oblikovalski talent razvijati v smeri inženirskih poklicev na področjih arhitekture, geodezije in gradbeništva. Statistika potrjuje, da se vsaj 80 odstotkov maturantov tehniških gimnazij tudi dejansko vpiše na fakultete enakih ali zelo sorodnih strokovnih smeri, seveda pa se lahko gimnazijski maturant tehniške gimnazije brez zadržkov vpiše na kateri koli drugi želeni študij.
Kaj pa, ko je srednje šole konec?
Potem pa študij ali služba.
Študij: Brez skrbi, čeprav se govori marsikaj, je iz vseh naštetih izobraževalnih programov možno šolanje navzgor po vertikali. Nekaj ilustrativnih primerov nadaljevanja šolanja naših dijakov: od zidarja do magistra gradbeništva, od tehnika do doktorja znanosti …, gimnazijci pa se že pri vstopu v gimnazijo vnaprej odločijo za študij in je njihov vpis na fakulteto tako rekoč samoumeven.
Pa služba? Zaposlitvene možnosti za vse naštete profile tehnikov in poklicev s področja gradbeništva so v tem času zelo velike. Gradbena podjetja in projektantski biroji vseh vrst »zelo na glas« kličejo po novih kadrih. Zelo veliko pa je tudi primerov, ko naši dijaki kar kmalu po začetku dela v operativi odpirajo in vodijo lastna podjetja. Pri tem so praviloma zelo uspešni.
Torej, karierna pot vsakega našega dijaka je praktično zagotovljena.
Za celovit razvoj in kakovostno življenje
In mnogo več od naštetega se na Srednji gradbeni, geodetski, okoljevarstveni šoli in strokovni gimnaziji Ljubljana tudi najde: projekti Erasmus, obilica strokovnih ekskurzij po Sloveniji in v tujini, šport, raziskovalna dejavnost, podpora vrhunskim športnikom, tekmovanja vseh vrst, dijaška skupnost, krožki …
Šola ni le kopičenje znanja, šola niso le ocene in točke, šola ne sme biti prostor brezkompromisnega tekmovanja, selekcije, rivalstva, sebičnosti in podobnih prevladujočih atributov današnje družbe. Šola, ki jo živimo in gradimo na Dunajski 102 v Ljubljani, spodbuja k spoštovanju v najširšem pomenu besede, k empatiji in solidarnosti, k sodelovanju v okolju zdravih socialnih odnosov, spodbuja kritično mišljenje. Z anomalijami okolja, ki, žal, vstopajo tudi v šolski prostor, se soočamo odprto in iskreno s ciljem, da dijakom in njihovim družinam v največji možni meri omogočimo pogoje za rešitve in pozitivni izhod iz slabih situacij, katerih največje žrtve so praviloma prav otroci in mladostniki.
Veliko o nas in šolskem utripu na SGGOŠ.StG lahko izveste s klikanjem po spletu in družabnih omrežjih. Ampak ne zadovoljite se zgolj s klikanjem. Obiščite nas na sejmu INFORMATIVA 2023 v Ljubljani in na Dunajski 102 na informativnih dnevih 2023. Vabljeni.
