Oblasti v daleč največji državi na svetu bodo poslej trdile, da je še večja. V Kremlju je bilo včeraj vse pripravljeno za današnjo razglasitev aneksije približno petnajstih odstotkov ukrajinskega ozemlja, in sicer ukrajinskih regij Doneck, Lugansk, Zaporožje in Herson. To je ozemlje približno velikosti Portugalske.
Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je dejal, da bo današnji popoldanski dogodek vodil predsednik Vladimir Putin, ki bo podpisal sporazume o aneksiji in imel ob tem daljši govor. Zvečer bo na Rdečem trgu koncert. V Moskvo so prišli tudi proruski separatistični voditelji vseh štirih ukrajinskih regij, Denis Pušilin iz Donecka, Leonid Pasačnik iz Luganska, Jevgenij Balicki iz Zaporožja ter Vladimir Saldo iz Hersona. Prav ti so v sredo uradno prosili Rusijo za priključitev, potem ko je o tem v minulih dneh potekalo glasovanje kljub vojni in razseljenosti velikega dela prebivalcev.
Kijev in zahod referendume označujeta za farso in jih ne priznavata, enako kot ne priznavata ruske aneksije Krima. Ta je bil anketiran leta 2014 po podobnem postopku, vendar brez vojaške agresije, ki jo je Rusija začela februarja letos. Priključitev ozemelj bo kasneje potrjeval še ruski parlament, kakšne dileme o rezultatu pa ni. Pred tem bo parlament v torek nagovoril Putin, ki bo tri dni kasneje dopolnil 70 let.
ZDA opozarjajo Moskvo
Evropska unija v odgovor na razglasitev aneksije razmišlja o osmem paketu sankcij proti Rusiji, v katere bi vključili vse, ki so sodelovali v procesu. Tudi ZDA napovedujejo nove ukrepe. V Kijevu napovedujejo nadaljevanje bojev v vseh štirih regijah, ki sploh niso pod popolnim ruskim nadzorom. Ukrajinske sile denimo nadzorujejo dve petini regije Doneck, v Zaporožju imajo pod nadzorom tudi glavno mesto regije.
V zraku ostaja dilema o nadaljnjih ruskih korakih, potem ko bo Moskva priključene regije že imela za svoje ozemlje, tako kot ima Krim, kjer doslej ni bilo spopadov, so pa ukrajinske posebne enote izpeljale nekaj operacij, tja je padlo tudi nekaj raket. Zunaj Rusije se je razvila resna razprava o opozorilih Kremlja, da bo ozemlja branil z vsemi sredstvi, kar so na splošno razumeli kot grožnjo tudi z jedrskim orožjem. Washington Post je poročal, da so ZDA v stikih z Rusi in jih že več mesecev opozarjajo pred poskusom uporabe tega orožja in posledicami. To je potem potrdil tudi svetovalec ameriškega predsednika za državno varnost Jake Sullivan. »Neposredno in zasebno ter po zelo visokih kanalih smo Kremlju sporočili, da bi imela uporaba jedrskega orožja katastrofalne posledice za Rusijo ter da bodo ZDA in zaveznice odgovorile odločno. Bili smo jasni in natančni, kaj bi to pomenilo,« je dejal.
Po ocenah nekaterih vojaških strokovnjakov bi zveza Nato hitro zaznala, če bi na ruskih izstreliščih prišlo do premikov raket s taktičnim jedrskim orožjem (gre za manj zmogljivo orožje v jedrskem arsenalu), in lahko ukrepala.
