"To ni politična odločitev, to je odločitev, ki jo mora dati stroka," je v izjavi za javnost, ki so jo v okviru vladnega obiska v savinjski regiji podali na sedežu občine Braslovče, dejal premier Robert Golob. Poudaril je, da je treba skozi obnovo in razvoj okolje narediti bolj odporno. Varnost ljudi pa je zanj na prvem mestu. Golob je ocenil, da država zakonsko ni bila pripravljena na takšne poplave, kot so bile avgusta.

Napovedal je, da bo naslednji teden stroka ljudem dala jasne odgovore glede njihove stopnje ogroženosti. Kjer bo ogroženost visoka, bo vlada zagotovila nadomestno gradnjo, je zatrdil premier. Narejen bo tudi točen seznam ogroženih hiš in območij, je še dejal.

Pojasnil je, da bodo na zborih krajanov vsi imeli možnost razčistiti svoje dileme, tudi glede tega, kaj sedaj in kaj so naslednji koraki. Dejal je še, da bo ljudi seveda zanimalo tudi, v čem je razlika, če ostanejo ali če se odločijo, da zapustijo svoj dom ali če so primorani, da ga zapustijo. "In tudi to bo pojasnjeno, ljudje imajo različne situacije," je dodal Golob.

Uvodoma je dosedanje strokovne ugotovitve glede poplavno ogroženega območja predstavil član sveta vlade za obnovo po poplavah in vodja sveta za vode Rok Fazarinc. Dejal je, da če bi z nasipi in drugimi ukrepi preprečevali poplave v Zgornji Savinjski dolini, bi bile razmere navzdol še bistveno hujše, kot so danes. Predstavil je tudi nekatere ugotovitve za konkretna območja, ki jih bodo predstavili tudi na zborih krajanov. Točne datume zanje še usklajujejo.

"Primarni cilj ni zadrževanje vode na levem bregu ampak reševanje življenj. To je naša odgovornost. Moja v prvi meri kot župana in vlade s predsednikom na čelu. Reševanje življenj z eventuelno zgrajenimi nasipi in zidovi zelo poslabša celotno situacijo v prihodnje," je dejal Žohar.

Poudaril je, da je treba gledati celovito, saj varnosti v Letuški gmajni ne morejo zagotoviti brez ustreznih protipoplavnih ukrepov. Ocenil je, da je nadomestna lokacija v Rakovljah primerna, ker je zelena, je v bližini šole in vrtca ter bo ljudem omogočila kakovostno življenje.

Dejal je tudi, da občina zasleduje tri ključne cilje. Prvi je zelo hitra sanacija poplavljenih območij z namenom zaščititi ljudi in njihovo premoženje, drugi je socialna in finančna podpora ljudem, tretji pa se nanaša na dolgoročne rešitve, da se takšne poplave, kot so bile avgusta letos, ne bi več ponovile.

Krajani si želijo varno okolje 

Eden od krajanov, ki so Goloba pričakali pri kulturnem domu v Braslovčah, krajan Letuša Matjaž Hudournik, je v pogovoru z Golobom dejal, da od vlade pričakujejo zagotovitev varnosti. Stroka je namreč jasno povedala, da v Letušu ni več varno živeti. Želijo si, da vlada posluša stroko in da se zadeve uredijo v najkrajšem možnem času, pravi Hudournik.

"Krajani smo zdravorazumski, vemo, da ne gre čez noč. Dajte neki semafor in povejte, kdo so odgovorne osebe ter določite časovnico. Podan nam je jasen signal, da na obstoječih hišah nič ne urejamo, da ne bomo delali nepotrebnih stroškov," je dejal Hudournik.

Krajan Rečice ob Paki Jože Dermol pa je povedal, da si na novi lokaciji želijo zanesljivosti. "Predvsem pa si želimo, da bi se psihični pritisk sprostil. Naklonjeni smo preselitvi, ampak pričakujemo, da bomo dobili hiše podobne vrednosti, kot so zdajšnje," je še dejal Dermol.

Znano je sicer, da del krajanov Letuša selitvi nasprotuje in se med drugim zavzema za ustrezno ureditev brežin reke Pake in Savinje.

V Šmartnem ob Paki o možnih območjih za nadomestno gradnjo 

Občino Šmartno ob Paki so v okviru današnjega vladnega obiska savinjske regije obiskali minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer, ministrica za digitalno preobrazbo Emilija Stojmenova Duh in minister za vzgojo in izobraževanje Darjo Felda s sodelavci. Župan Janko Kopušar jim je predstavil stanje v občini po julijskih in avgustovskih neurjih ter se zahvalil za učinkovitost vlade pri izplačilu povračila stroškov intervencije in predplačilih za sanacijske ukrepe, so sporočili z občine. Največ časa je namenil območju občine, ki je bilo zaradi avgustovske poplave najbolj prizadeto. Gre za del vaške skupnosti Rečica ob Paki, ki z braslovškim Letušem tvori enovito naselje.

"Gre za naselje, katerega prebivalci si nadvse želijo hitre odločitve vlade o njegovi nadaljnji usodi. Za zdaj namreč še ni gotovo, ali bo naselje ostalo in bo država pristopila k ukrepom za njegovo poplavno varnost, ali pa bodo prebivalci preseljeni drugam in bo območje v prihodnje v celoti namenjeno protipoplavnim ukrepom," so zapisali na občini.

Navedli so, da je Občina Šmartno ob Paki identificirala štiri območja, na katerih je možna nadomestna gradnja, in jih je danes predstavila ministroma, pred dnevi pa podrobno tudi že vodji vladne službe za obnovo po poplavah in plazovih Boštjanu Šeficu.

Kopušar je izpostavi tudi dejstvo, da sta na območje, ki je zdaj potencialno predvideno za ureditev suhega zadrževalnika, umeščena dva aktualna projekta iz načrta za okrevanje in odpornost in sta po katastrofalnih poplavah 4. avgusta prav tako podvržena korenitim spremembam. Tudi do teh se bo potrebno še podrobneje opredeliti, so navedli na občini.

'Čiščenje vodotokov in hudournikov poteka veliko prepočasi'

Kot je pred obiskom dejal župan Ljubnega ob Savinji Franjo Naraločnik, od vlade pričakuje čimprejšnjo podelitev koncesije za določene odseke vodotokov, ki jih je treba še urediti, nakazilo denarja za intervencije in sanacije ter sprejetje zakonodaje, ki bo odprla možnosti hitrih gradenj.

Župan Mozirja Ivan Suhoveršnik je ocenil, da čiščenje vodotokov in hudournikov poteka veliko prepočasi. Zato so pritiski občanov in njihova pričakovanja, da se to vendarle že začne urejati, veliki. "Tisti, ki so bili najbolj ogroženi, želijo čim več in čim prej informacije, kaj bo z njihovimi hišami, kaj lahko pričakujejo glede nadomestnih lokacij ter kako bo s finančno pomočjo. Gotovo so prioriteta čiščenje vodotokov in njihova sanacija," je še dejal Suhoveršnik.

Savinjski gospodarstveniki pa opozarjajo, da bo sanacija dolgotrajna, potreben bo usklajen pristop z opredelitvijo jasne časovnice in finančnega okvirja. Skrbi jih, da bi vlada prizadeto gospodarstvo še dodatno obremenila.

Na drugo lokacijo se morajo preseliti tudi nekatere kmetije

Državna sekretarka na kmetijskem ministrstvu Eva Knez je v okviru obiska savinjske regije obiskala kmetijo Milana Pečnika v Planini v občini Ljubno ob Savinji, kjer po avgustovski ujmi v stanovanjem objektu ne morejo več bivati. Predstavili so ji izzive, s katerimi se trenutno soočajo pri selitvi kmetije na drugo lokacijo. V občini Ljubno je obiskala še kmetijo Nejca Zagerja v Savini, kjer je plaz poškodoval stanovanjski objekt in lopo s kmetijsko mehanizacijo.

Sestala se je tudi s člani območne enote Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, ki so ji predstavili škodo v kmetijskem sektorju in izzive, s katerimi se trenutno soočajo, državna sekretarka pa jim je predstavila potek sprejemanja zakona o obnovi in razvoju ter druge oblike ukrepov, ki bodo pripravljeni za pomoč kmetom, so sporočili s kmetijskega ministrstva.

Za sanacijo kmetijskih gospodarstev po poplavah bo kmetijsko ministrstvo poskrbelo prek t.i. kmetijske rezerve. Za to bo namenjenih 3,7 milijona evrov sredstev, od tega 1,2 milijona evrov evropskih in 2,5 milijona evrov nacionalnih sredstev. Zaradi nacionalnih sredstev iz letošnjega proračuna bo treba izplačila izvesti do 31. avgusta letos, so pojasnili na ministrstvu.

Namen ukrepa je zagotoviti stabilne razmere in omejiti gospodarsko škodo na najbolj prizadetih in ogroženih kmetijskih gospodarstvih, ki so utrpela škodo in bi brez pomoči s težavo ohranila primarno kmetijsko dejavnost.

Kmetom bodo pomagali tudi z mikroposojili 

V pripravi je tudi sprememba programa razvoja podeželja, v okviru katerega se predvidevajo ukrepi, ki bodo namenjeni sanaciji kmetijskih površin, objektov in mehanizacije.

Država bo malim kmetijam in kmetom pomagala tudi z ugodnimi mikroposojili do 25.000 evrov. Javni razpis je bil objavljen 13. oktobra, vlogo pa bo možno oddati od 30. oktobra do porabe sredstev oziroma najdlje do 17. maja 2024. Prednost pri izboru bodo imeli kmetje, ki so utrpeli škodo v naravni nesreči.

Svoj terenski obisk je državna sekretarka zaključila z obiskom Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo v Žalcu, kjer ji je vodstvo inštituta predstavilo svoje delovanje in izzive.

Že v petek je v okviru vladnega obiska regije občino Luče obiskal vodja vladne službe za obnovo po poplavah in plazovih Šefic, ki se je sestal s krajani Strug. Po obisku je ocenil, da bi se zaradi grozečega plazu prebivalci zaselka Struge morali preseliti na začasne lokacije. Plaz je zelo nevaren, strokovnjaki ne izključujejo možnosti, da se sproži, je dejal. Ni pa to trajna rešitev, je dodal.