Projekt je plod različnih dejstev, tudi begunske krize v Evropi in preizpraševanja vloge muzejev v današnji družbi. Foto: Tehniški muzej Slovenije
Projekt je plod različnih dejstev, tudi begunske krize v Evropi in preizpraševanja vloge muzejev v današnji družbi. Foto: Tehniški muzej Slovenije

Razstava Us & Them Without Frontiers (Mi & oni brez meja) se bo predvidoma ‒ če bodo epidemiološke razmere to dopuščale ‒ preselila tudi v Milwaukee, Washington, Indianapolis in New York. Na koncu bo ostala v Slovenskem muzeju in arhivu v Clevelandu.

Na postavitvi bodo v ospredju posamezniki slovenskega rodu, ki so po zaslugi migracij prispevali k znanstvenemu in tehnološkemu napredku na ameriških tleh: Anton Peterlin, Peter Florjančič, Aleš Strojnik, France Rode, Anton Mavretič, Marija Strojnik in Sunita Williams. Poleg njih sta v fokusu še Primož Trubar in Herman Potočnik Noordung.

Nikoli nista stopila na ameriški kontinent
Razstavo začenja predstavitev Primoža Trubarja, očeta slovenskega jezika in izdajatelja prve slovenske tiskane knjige, ki sicer nikoli ni potoval zunaj prostora osrednje Evrope. Prav tako Herman Potočnik Noordung nikoli ni potoval v ZDA, so pa njegove vizionarske ideje pomembno vplivale na razvoj vesoljskih tehnologij.

France Rode (1934‒2017) se je rodil v kmečki družini v vasi Nožice blizu Radomelj. Po diplomi na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani je odšel na nadaljnji študij v ZDA. Rode je bil vodilni izumitelj prvega znanstvenega žepnega kalkulatorja HP-35 za računanje aritmetičnih, logaritemskih in kotnih funkcij. Podjetje Hewlett-Packard, v katerem je bil zaposlen, je že razvilo namizni računalnik, ko se je Hewlett domislil, da bi bilo dobro izdelati tudi računalnik, ki bi ga lahko spravil v svoj srajčni žep. Foto: Tehniški muzej Slovenije
France Rode (1934‒2017) se je rodil v kmečki družini v vasi Nožice blizu Radomelj. Po diplomi na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani je odšel na nadaljnji študij v ZDA. Rode je bil vodilni izumitelj prvega znanstvenega žepnega kalkulatorja HP-35 za računanje aritmetičnih, logaritemskih in kotnih funkcij. Podjetje Hewlett-Packard, v katerem je bil zaposlen, je že razvilo namizni računalnik, ko se je Hewlett domislil, da bi bilo dobro izdelati tudi računalnik, ki bi ga lahko spravil v svoj srajčni žep. Foto: Tehniški muzej Slovenije
Sunita L. Williams se je rodila 19. septembra 1965 v Euclidu v Ohiu očetu indijskega rodu Deepaku N. Pandyji in materi Bonnie U. Pandya, rojeni Zalokar, potomki slovenskih priseljencev v Cleveland. S 195 dnevi, ki jih je neprekinjeno preživela na Mednarodni vesoljski postaji, je bila do leta 2015 rekorderka med astronavtkami. Skupno je prebila v vesolju dobrih 321 dni oz. skoraj 11 mesecev. Foto: Nasa
Sunita L. Williams se je rodila 19. septembra 1965 v Euclidu v Ohiu očetu indijskega rodu Deepaku N. Pandyji in materi Bonnie U. Pandya, rojeni Zalokar, potomki slovenskih priseljencev v Cleveland. S 195 dnevi, ki jih je neprekinjeno preživela na Mednarodni vesoljski postaji, je bila do leta 2015 rekorderka med astronavtkami. Skupno je prebila v vesolju dobrih 321 dni oz. skoraj 11 mesecev. Foto: Nasa

Slovenci v ZDA
Prvi slovenski priseljenci v ZDA so bili protestanti, ki so se izselili v obdobju slovenske protireformacije v 17. stoletju. Sledili so jim katoliški misijonarji, ki so delovali med severnoameriškimi Indijanci v Minnesoti, Michiganu in Wisconsinu. Množično priseljevanje je nastopilo v letih od 1870 do 1924 v obdobju hitrega razvoja industrije in rudarstva. Danes v ZDA živi približno 350.000 oseb slovenskega rodu, od tega kar tri četrtine v šestih zveznih državah (Ohiu, Pensilvaniji, Illinoisu, Minnesoti, Wisconsinu in Kaliforniji). "Podobno kot v drugih večjih mestih tudi slovenska skupnost v Clevelandu, ki že dolgo ni več tretje največje 'slovensko mesto', ohranja stebre etnične in kulturne identitete prek dejavnosti narodnih domov, društev, župnij s sobotnimi šolami slovenskega pouka, bratskih podpornih organizacij, rekreacijskih centrov, muzejev, časopisov in radijskih oddaj. In čeprav večina članov predstavlja že tretjo ali četrto generacijo migrantov, na tak ali drugačen način ohranjajo slovensko etnično identiteto. Vendar je Slovencev, ki so na različnih področjih pustili svoj pečat v ZDA, še veliko več," je v brošuri za razstavo zapisala konzulka RS v Clevelandu Alenka Jerak.

Pokrovitelj dogodka, ki ga gosti generalna konzulka, je župan Clevelanda Frank Jackson, častna gosta odprtja pa bosta ministrica za Slovence po svetu Helena Jaklitsch in veleposlanik v ZDA Tone Kajzer.

Gre za ameriškemu okolju prilagojeno razstavo Znanje brez meja, za katero sta kustosinji Irena Marušič in Estera Cerar leta 2019 prejeli Valvasorjevo nagrado za enkratne dosežke na področju muzejstva.

Marija Strojnik (1950) se je rodila v Ljubljani. Po magisterijih iz fizike, optike in inženirstva je leta 1979 kot prva ženska na arizonski univerzi v Tusconu doktorirala iz optičnih znanosti. Trenutno raziskuje in predava v Optičnem raziskovalnem centru v Leonu v Mehiki, kjer se posveča odkrivanju eksoplanetov – planetov zunaj našega Osončja. Foto: Tehniški muzej Slovenije
Marija Strojnik (1950) se je rodila v Ljubljani. Po magisterijih iz fizike, optike in inženirstva je leta 1979 kot prva ženska na arizonski univerzi v Tusconu doktorirala iz optičnih znanosti. Trenutno raziskuje in predava v Optičnem raziskovalnem centru v Leonu v Mehiki, kjer se posveča odkrivanju eksoplanetov – planetov zunaj našega Osončja. Foto: Tehniški muzej Slovenije

Zaradi begunske krize, vprašanja, kako narediti svet boljši, ter prevpraševanja vloge muzejev v današnji družbi je bila razstava tedaj zasnovana z namenom podiranja stereotipov o migracijah ter spodbude k razmisleku o delitvi sveta na "našega" in "njihovega" ter oznake "mi in oni".

Razstava sporoča, da so migracije stalnica v zgodovini človeštva ter poudarja njihov pozitiven vpliv na družbo, obenem pa prikazuje tesno povezanost med tehniško in znanstveno dediščino na eni ter kulturno in nacionalno identiteto na drugi strani.