Poleg Fainove (Branik) in Šeglove (Fužinar) bodo slovenske barve v Italiji zastopali še Tjaša Pintar, Špela Perše (obe Radovljica), Peter John Stevens, Sašo Boškan (oba Triglav), Anže Ferš Eržen (Ilirija) in Primož Šenica Pavletič (Ljubljana). Selektor Gorazd Podržavnik od svojih varovancev ne zahteva kolajne, ki bi sicer bila že 102. za Slovenijo na velikih tekmovanjih: »Naši glavni orožji bosta Fainova in Šeglova na 200 prosto, ki sta v tej sezoni že večkrat potrdili dobro formo. Lahko sta zelo visoko, nepravično pa bi bilo od njiju zahtevati kolajne in ustvarjati še dodaten pritisk. Za vse velja, da gremo po vrsti: najprej po polfinale in nato finale, tam pa se bo treba zbrati in dobro nastopiti. Tudi Stevens lahko konkurira na 50 prsno za finale, v katerem pa so potem vedno možna presenečenja.«
Še nedavno je Podržavnik razmišljal o visokih ciljih slovenskih štafet na 4 x 100 in 4 x 200 prosto, ki sta na junijskih sredozemskih igrah v Alžiriji suvereno opravili s konkurenco. A nato sta sledila šoka: najprej se je s koronavirusom okužila Radovljičanka Tjaša Pintar (na srečo asimptomatično in le nekaj dni je manjkala na treningu), nato pa še Ljubljančanka Neža Klančar, ki je imela vse simptome bolezni in je morala tik pred zdajci odpovedati nastop v Rimu. »Posvetovala sva se z zdravnico, ki ji je odstvetovala vse telesne napore v tem obdobju. Tveganje bi bilo preveliko, zato sva se odločila, da Neža to tekmovanje izpusti. V nasprotnem primeru bi se lahko zgodilo, da bi težave prenesla v naslednjo sezono,« je pojasnil Tomaž Torkar, trener Klančarjeve, ki je polovico letošnje sezone že izpustila zaradi poškodbe (operacija in rehabilitacija), zdaj pa ji je zagodel še koronavirus.
Na pripravah v Turčiji
Ravenčanka Janja Šegel je zablestela na letošnjih sredozemskih igrah s tremi zlatimi kolajnami, na 200 prosto je dosegla tudi novi osebni rekord (1:56,68), ponovitev dosežka pa bi jo v Rimu uvrstila v širši krog favoritinj za kolajno. »Še nikoli na glas nisem rekla, da grem po kolajno. A vem, da se lahko borim zanjo. Seveda si želim odličja, vendar bo treba na pravi dan odplavati odlično. Prvotni cilj je uvrstitev v polfinale in finale, nato pa se lahko zgodi marsikaj. Veliko bo odvisno tudi od edinega skoka v vodo na startu,« ocenjuje 21-letna Janja Šegel, ki bo v mestu ob reki Tiberi nastopila v treh disciplinah: 50, 100 in 200 prosto.
Mariborčanka Katja Fain je s trenerko in mamo Metko Sparavec Malenko 18. julija odpotovala na tritedenske višinske priprave v turški Erzerum, od koder bosta neposredno odpotovali proti Rimu. Na lanskem EP v kratkih bazenih v ruskem Kazanu je 20-letna Fainova osvojila bron na 200 prosto (na zadnjem EP 2021 v Budimpešti je bila šesta), v Italiji pa bo poleg te discipline plavala še na 400 prosto in prvič na velikih tekmovanjih še v daljinskem plavanju na pet kilometrov. »Doslej so šle priprave po načrtih in upam, da bo tako do konca. V Rimu načrtujeva Katjina najboljša letošnja izida na 200 in 400 prosto, kar bi prineslo tudi visoki uvrstitvi. V obeh disciplinah pa je cilj vsaj finale,» napoveduje trenerka Metka Sparavec Malenko, ki je Sloveniji – po 11 kolajnah v moški konkurenci – v Carigradu leta 1999 pripravala prvo odličje (bron) za ženske v zgodovini EP v 50-metrskih bazenih.
Stevens je zelo razočaran
Fainova se je letos odločila tudi za eksperiment v daljinskem plavanju, trenerka Metka Sparavec Malenko pa pravi: »Tudi v tej discplini je cilj najboljša osmerica. Za naju je ta disciplina še neznanka, saj Katja v njej ni še nikoli plavala na velikem tekmovanju. Na pet kilometrov je plavala le v bazenu, v Beogradu pa na deset, ki je s pol krajšo razdaljo ni mogoče primerjati. To bo nekakšen poskus za OI 2024 v Parizu.« Fainovi se obeta nastop na olimpijski 10-kilometrski razdalji v Franciji, če bo pokazala ustrezen napredek v tem in naslednjem letu, za nastop v Parizu pa zadostuje že norma iz bazena na 1500 prosto.
S 27 leti je v slovenski reprezentanci najizkušenejši Peter John Stevens, specialist na 50 prsno, ki je osvojil tudi zadnjo kolajno (bron) za Slovenijo na EP v 50-metrskih bazenih pred štirimi leti v Glasgowu. »Upam, da bom med nastopom naredil čim manj napak in morda se lahko prebijem tudi v finale,« se nadeja Peter John Stevens, ki pa ima ob pomanjkanju vrhunskih dosežkov težave tudi izven bazena, saj zelo težko trenira zaradi službe in 40-urnega delovnika. »Ni prave podpore plavalne zveze in kljub pogovorom se že od januarja ni nič spremenilo. V klubu imam dobre pogoje, urejeno dodatno prehrano, priprave ... A tega ritma ob službi ni mogoče zdržati v nedogled, saj v bazenu ne morem biti stoodstoten. Zanesljivo bom zdržal do decembra, če pa se stvari ne bodo spremenile, ne vem, kaj bom storil.«
