»Če bi si na banki izposodili denar, bi ji za 'radodarnost' poleg izposojenega denarja plačali še dodaten znesek – obresti. Banke ponujajo posojila s fiksno ali spremenljivo obrestno mero,« je skoraj 60 najstnikom razložila
Marina Jozić iz podjetja EOS KSI, upravljanje terjatev in udeležencem pojasnila razlike, ki jih morajo poznati.
EURIBOR je kot »košarica«, ki odseva trenutno ceno denarja na trgu
Ker se v javnosti v zadnjem času velikokrat omenja rast medbančne obrestne mere EURIBOR, smo najstnike vprašali, ali so tudi oni že slišali za omenjeni izraz (glejte rezultat ankete s posnetka zaslona). »EURIBOR je medbančna obrestna mera, po kateri si med seboj izposojajo denar največje evropske banke. EURIBOR je kot neka košarica, ki odseva trenutno ceno denarja na trgu. Obstaja jih več vrst – večina bank v Sloveniji uporablja šestmesečni EURIBOR, kar pomeni, da se na vsakih šest mesecev anuitete posojil spremenijo. EURIBOR lahko pada ali raste. V tem trenutku raste in znaša že več kot dva odstotka, kar pomeni, da je naš obrok posojila višji,« je najstnikom in najstnicam pojasnil novinar Mojih financ Srečko Korber.
Za lažjo predstavo smo si nato skupaj z udeleženci ogledali tudi informativni izračun potrošniškega posojila na eni izmed bank ter pojasnili izraze, kot je EOM (efektivna obrestna mera, ki nam pokaže, koliko nas posojilo stane). Zanimalo nas je, kakšen bi bil skupen znesek, ki bi ga moral plačati posojilojemalec, če bi se odločil za potrošniško posojilo v višini pet tisoč evrov z ročnostjo 60 mesecev. »Banki bi moral v tem primeru za posojilo s spremenljivo obrestno mero plačati dodatno še več kot 1.200 evrov. To je veliko,« so presenečeno ugotovili najstniki.
»Če s takšnim posojilom kupujemo denimo aluminijasta platišča za svoj avto, ki se jih bomo naveličali čez tri mesece, se je vredno vprašati, kako nujno res potrebujemo takšno posojilo in ali ni bolje upoštevati osnovnih pravil osebnih financ,« sta se z najstniki strinjala Srečko Korber in Marina Jozić ter dodala, da posojila niso sama po sebi slaba, če posojilo namenimo za stvari, ki jih potrebujemo, in vemo, kako ga bomo odplačevali, pa tudi, da se pozanimamo, da zanj ne plačujemo več, kot je treba.
So tako veliki upadi cen delnic tudi znamenje za nakup?
Najstniki so predavatelje prvi dan jesenske finančne šole za najstnike vprašali tudi, ali je vredno vzeti posojila za nakupe delnic, obveznic, skladov, kriptovalut. »Nikakor. Če bi matematič
no pristopili k temu vprašanju, bi v teoriji morda prišli na 'zeleno vejo' in bi se nam lahko posrečilo – a to bi bila igra na srečo in tega si ne želite. Že če spomnimo, da se obrestne mere, ki ste jih danes videli, za kratkoročna posojila gibljejo okoli osmih odstotkov, vam mora biti jasno, da bi bilo to zelo tvegano početje. Vlagamo le denar, ki ga lahko pogrešamo,« je mlade opozoril Rok Potočnik, upravljavec premoženja pri NLB Skladih.
Ali so tako veliki upadi cen delnic zaradi različnih pretresov v svetu tudi znamenje za nakup delnic, so bili radovedni najstniki. »Gotovo bomo prišli do točke, ko bo ta poteza zelo smiselna. Zdaj so cene upadle že toliko – 60, 70 odstotkov – in bi morda lahko že rekli, da je primeren čas za nakupe. Je pa zelo težko to brezkompromisno trditi, saj ni zagotovila, da cene delnic ne bodo še upadale,« je odgovoril Rok Potočnik.
Primer Snapchat: ne nosite jajc v samo eni košari
Z udeleženci smo tokrat v simulatorju kupili delnico podjetja Snap Inc., poznanega po aplikaciji Snapchat, da bi se zavedeli, kako vrednosti delnic nenehno nihajo. »Delnica Snapchata na borzi kotira od marca 2017,« je najstnikom v grafu pokazal Rok Potočnik ter opomnil na upade vrednosti in tudi na neverjetno rast cene delnice do avgusta 2021. »Takrat so bila pričakovanja te delnice izjemno visoka, a podjetje je objavilo nekaj slabih poslovnih rezultatov in cena delnice je dobesedno strmoglavila. Tu vidimo, kaj se lahko zgodi, če vse premoženje vložimo v eno samo delnico, ki ni bila tako dobra, kot smo pričakovali,« je dodal Potočnik.
