Bo sledila ustavna pritožba

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Kranj / sreda, 1. december 2021 / 07:43  

V civilni iniciativi S Kranj po zavrnitvi razpisa referenduma za ustanovitev nove občine Golnik razmišljajo o ustavni pritožbi. Kranjski župan Matjaž Rakovec je zadovoljen, da Kranj ostaja enoten.

Kranj – »Po vsej verjetnosti bomo svojo nadaljnjo pot gradili na ustavnem sodišču, saj so nam NSi in Irena Dolenc v navezi z Milico Ogrizek Oman vzeli temeljno ustavno pravico – referendum,« se je pobudnica ustanovitve občine Golnik in kranjska svetnica Barbara Gunčar odzvala na zavrnitev razpisa referenduma za ustanovitev nove občine Golnik z izločitvijo dela mestne občine Kranj. Na četrtkovem glasovanju v državnem zboru je namreč 51 poslancev glasovalo proti razpisu referenduma, za pa 34. Od koalicijskih strank so referendum podprli vsi poslanci SDS in SMC (s prvopodpisano vlagateljico predloga Matejo Udovč), medtem ko je vseh sedem poslancev NSi glasovalo proti razpisu referenduma.

»Pravne možnosti so vsaj tri; ko dobimo odločbo s strani državnega zbora, bomo uporabili vsa potrebna pravna sredstva, da upravičimo zaupanje prebivalcev, ki nas podpirajo,« so po porazu v državnem zboru sporočili iz Iniciative S Kranj, ki se zavzema za odcepitev sedmih krajevnih skupnosti z 22 naselji severno do Kranja in ustanovitev nove občine Golnik z okoli deset tisoč prebivalcev. »Ne bomo dovolili, da nam bodo iz Kranja postavljali pravila, sami bomo odločali, kam gredo naša sredstva,« so še dodali in se zahvalili vsem, ki so jih podprli.

Kranjski župan Matjaž Rakovec se je na drugi strani zahvalil državnim poslancem, ki so glasovali proti izvedbi posvetovalnega referenduma, ter je tako Kranj ostal enoten in močan. »Izredno sem zadovoljen, da so prepoznali, da to ni dobro za Kranj, in so sledili ljudski volji,« je poudaril. »Če bi prišlo do referenduma in odcepitve, bi izgubili vsi – tako preostali Kranj kot nova občina. Manjše občine so dokazano v tem času v slabši poziciji, ker nimajo resursov za pridobivanje evropskih sredstev, tudi denarja je manj na voljo. Obenem se ve, da manjše občine stanejo več. Tudi določene zadeve, kot je komunala, bi se za občane teh krajevnih skupnosti občutno podražile,« je še dejal Rakovec.

Župan je še poudaril, da je pobuda za referendum prišla od zgoraj navzdol, saj ob vložitvi pobude za razpis referenduma v državni zbor večina prebivalcev z njo sploh ni bila seznanjena, na edinem kasnejšem javnem soočenju mnenj v Predosljah pa so krajani jasno povedali, da ne želijo iti iz mestne občine Kranj. Na območju, ki bi se odcepilo, je Mestna občina Kranj v zadnjih treh letih investirala več kot 27 milijonov evrov, kar je več kot v ostalih 19 krajevnih skupnosti skupaj, je še opozoril Rakovec.