Brez ljudi, le obleke, ki visijo na lesenih križih
Torino in Lodi v Italiji, Mexico City v Mehiki, nizozemski Middelburg, Hulst, Groningen in Eindhoven, kanadski Chicoutimi, Montreal in Toronto, jordanski Aman, indonezijska Yogyakarta in Jakarta, portugalski Oeiras, Hamburg in tudi nemški Flensburg, madžarska Budimpešta, danski København in švicarski Prangins so mesta, ki septembra ali pozneje letos gostijo razstavo World Press Photo 2022. Na seznamu je tradicionalno tudi Dunaj, kjer razstava že 21. leto zapored poteka v fotogaleriji in muzeju fotografske opreme Westlicht – letos do 23. oktobra.
Na razstavi si lahko ogledamo 140 fotografij, nagrajenih v različnih kategorijah. Kot vedno so to fotografije, ki po eni strani prikazujejo bedo, trpljenje in surovost tega sveta, hkrati pa tudi veselo plat življenja.
Nekoliko spremenjena pravila
Žirije World Press Photo 2022 so prvič delale po drugačnih pravilih kot doslej. Izkazalo se je namreč, da so fotografi iz Severne Amerike in Evrope prejeli največ nagrad doslej, zato se je vodstvo sklada odločilo spremeniti pravila za izbor najboljših. Po novem se najprej odloča o najboljših fotografijah iz vsake od šestih svetovnih regij, Evrope, Afrike, Azije, Severne in Srednje Amerike, Južne Amerike ter Jugovzhodne Azije in Oceanije. Nato se v drugem krogu podelijo nagrade za globalno najboljše v kategorijah posamezna fotografija, fotografska zgodba, dolgoročni projekti in odprti formati. Žirije so letos analizirale skoraj 65.000 fotografij, ki jih je posnelo več kot 4000 fotografov iz 130 držav.
Najboljša reportažna fotografija leta, posneta lani, je po oceni žirije impresivno tihožitje, imenovano Internat Kamloops. Amber Bracken ga je posnela za New York Times in poskrbela, da prvič od leta 1955, ko so začeli podeljevati te nagrade, na najboljši fotografiji ni niti enega človeka. Fotografirala je obleke, viseče na lesenih križih, razpetih ob cesti, ki so jih postavili v spomin na otroke, umrle v šoli Kamloops za indijanske otroke v kanadski provinci Britanska Kolumbija. Cilj šole je bil asimilirati otroke prvotnega prebivalstva v naseljensko, zahodno, krščansko kulturo. Na območju prav te zloglasne ustanove so odkrili 215 neoznačenih grobov.
Otroci prvotnega prebivalstva so bili pogosto na silo odvzeti staršem in nameščeni v takšne internate. V njih so dobivali evropsko-krščanska imena, morali so nositi uniforme, postrigli so jih na kratko, niso se smeli sporazumevati v maternem jeziku ... Pogosto so bili žrtve spolnega in drugih oblik nasilja in mnogi so umrli v internatih, ki so bili del institucionalnega kulturnega genocida nad prvotnim prebivalstvom v Kanadi.
Nauk prvobitnega prebivalstva Avstralije
Nagrado za najboljšo fotozgodbo je prejel Matthew Abbott za serijo Reševanje gozdov z ognjem za National Geographic. Na prvi pogled se sliši paradoksalno, vendar so pripadniki prvotnega prebivalstva Avstralije že zdavnaj razvili in izpopolnili strateško sežiganje zemlje, da bi jo zaščitili pred hudimi požari. Pri tako imenovanem hladnem vžigu se namreč požari širijo počasi in v njih zgori le določena plast zemlje. Na ta način preprečijo, da bi se na površini tal nabirale snovi, ki pozneje mnogo lažje gorijo in povzročijo veliko škodo. Skratka, hladni vžig je učinkovita preventiva pred požari, ki grozijo v suhih in vročih mesecih.
Na ta način člani ljudstva Nawarddekken pomladijo in zaščitijo svojih 1,4 milijona hektarjev zemlje v regiji Zahodni Arnhem v Avstraliji. Na sliki vidimo izkušenega Conrada Maralngurra, kako sežiga travo blizu Mamadawerre. Požar, ki ga je zanetil zvečer, je ponoči po padcu temperature zraka in povišanju stopnje zračne vlage ugasnil sam od sebe.
Nagrado za najboljši dolgoročni fotografski projekt je prejel Lalo de Almeida za Amazonsko distopijo, ki jo je naredil za časnik Folha de São Paulo. De Almeida spremlja boj ljudstva Munduruku proti načrtom za gradnjo hidroelektrarn na amazonskih pritokih. Eno izmed fotografij je naredil na letališču v Altamiri, na njihovi poti v prestolnico Brasilio, kjer so nameravali vladi predstaviti svoje stališče o hidroelektrarni Belo Monte na reki Xingu. Kljub pritisku prvotnega prebivalstva in okoljevarstvenih organizacij so hidroelektrarno zgradili leta 2019 in tudi krčenje gozdov v Braziliji se pod predsednikom Bolsonarom nadaljuje še hitreje.
Najboljšo posamezno fotografijo v Aziji je posnela Fatima Shbair za Getty Images. Na njej so otroci, zbrani ponoči ob soju sveč v palestinskem mestu Beit Lahia, ki so protestirali proti izraelskim napadom na Gazo v lanskem spopadu med Hamasom in Izraelom. Po podatkih ZN je bilo v 11 dneh spopadov ubitih več kot 230 Palestincev, od tega 106 žensk in otrok. Izraelsko zunanje ministrstvo je sporočilo, da je bilo v Izraelu ubitih 13 ljudi, od tega 12 civilistov. Konflikt se je končal s prekinitvijo ognja 21. maja 2021.
Fotografija, ki je premaknila vlado
Na najboljši evropski posamezni fotografiji vidimo Panayoto Kritsiopi, ki joka, medtem ko se njeni hiši na grškem otoku Evboja približujejo ognjeni plameni. Poletje 2021 je bilo v Grčiji najbolj vroče v zadnjih treh desetletjih. Požari so zajeli polovico Evboje, drugega največjega grškega otoka za Kreto. Na srečo ogenj ni uničil doma gospe Kritsiopi, ustavil se je nedaleč od hiše. Fotografijo je posnel Konstantinos Tsakalidis za Bloomberg News.
Najboljši dolgoročni projekt v Evropi je ukrajinska kriza, ki jo je posnel Guillaume Herbaut za Agence VU'. Herbaut že skoraj desetletje fotografira Ukrajino. Na fotografiji, posneti decembra 2013, vidimo obglavljeni kip Lenina v Kotovsku (danes se imenuje Podilsk) v Ukrajini.
Najboljšo posamezno fotografijo v Južni Ameriki, ki upodablja aretacijo moškega in njegove obupane družinske člane, je naredil Vladimir Encina. Policija je deložirala ljudi iz hiš, zgrajenih brez dovoljenj v soseski San Isidro v mestu Puerto Caldas v kolumbijski regiji Risaralda. Prebivalci naselja so bili prisilno izseljeni, saj so hiše na načrtovani trasi železnice. Po objavi te fotografije in drugih medijskih poročanjih je kolumbijska vlada obljubila, da bodo ljudje, ki so bili deložirani, prejeli odškodnino in nova stanovanja.
Najboljšo južnoameriško fotografsko serijo je za Center Pulitzer posnela Irena Werning. Na eni od fotografij iz serije Obljuba vidimo 12-letno deklico Antonello iz Buenos Airesa, ki se je zaklela, da si bo pustila rasti lase, dokler se ne vrne v šolo, zaprto zaradi covida-19. Njena šola je bila, tako kot vse šole v Argentini, zaprta marca 2020 in v celoti ponovno odprta septembra 2021. Antonella je dejala, da bodo po vrnitvi vsi videli, da je druga oseba, kot je bila pred pandemijo. Na kratko se je postrigla 25. septembra 2021, teden dni po tem, ko je spet začela hoditi v šolo.
