V Perniškem akumulacijskem jezeru se letos v času visokih poletnih temperatur prvič dogaja, da prihaja do pogina večje količine rib v tako imenovanem zadrževalniku 2, torej zgornjem delu akumulacije, in ne v zadrževalniku 1, kjer je nizki nivo vode. Kljub temu, da je v zgornjem delu nivo vode precej visok, zadnje ugotovitve Vodnogospodarskega podjetja Ptuj in Direkcije za vode kažejo, da se je v tem delu jezera namnožila velika količina alg. Te sicer čez dan, ko je sonce, proizvedejo dovolj kisika, hkrati pa ga čez noč tudi veliko porabijo. Zato prihaja do poginov rib v jutranjih urah, ko kisika v vodi praktično ni.

Mešanje vode in zalivanje z gasilskimi črpalkami zaradi velike površine jezera ni najbolj učinkovit ukrep

Kot nam je povedal Andrej Ropič, predsednik Krajevne skupnosti Pernica, sicer podjetje VGP Drava Ptuj v sodelovanju z Direkcijo za vode vsak drugi dan iz jezera odstranjuje poginule ribe in tako poskrbi za zmanjšanje smradu in možnosti za kontaminacijo že tako obremenjene vode. “Zaradi tega je smrad manjši, smo pa v lokalni skupnosti hitro pristopili k reševanju problema. Obrnili smo se tudi na Ribiško zvezo Slovenije in jih povprašali, na kak način bi lahko preprečili pogin rib. Njihov napotek je bil, da je trenutna rešitev za ribe le v dovajanju dovolj velike količine kisika v vodo. Povedali so nam, da zgolj mešanje vode oziroma zalivanje z gasilskimi črpalkami ni najbolj učinkovito. Kljub temu pa se zahvaljujem perniškim gasilcem, ki so se hitro odzvali, postavili črpalko in vodo vsaj malo pomešali ter jo obogatili s kisikom. Je pa to le, kot pravi stroka, kapljica v morje pri rešitvi problema. Vseeno je potrebno upoštevati, da spodnji in zgornji zadrževalnik obsega približno 200 hektarov vodne površine. Če bi lahko ob jezeru postavili npr. 70 črpalk, potem bi se verjetno že pojavil določen učinek. Poleg tega je kisika v vodi v popoldanskih urah, ko so gasilci to vršili, ogromno in ga ni mogoče še bolj skoncentrirati, težave se začnejo pojavljati okoli 8.00, 9.00 ure zjutraj, ko kisika ni.”

FOTO: FB Ohranitev Perniškega jezera

FOTO: FB Ohranitev Perniškega jezera

Po Ropičevih besedah je boljša rešitev posebna naprava, ki v vodo dovaja tekoči kisik, ta pa se potem veže z vodo. “Gre za posebno napravo, namenjeno dodajanju kisika v vodo. S pomočjo Občine Pesnica si želimo to napravo, ker je precej draga, sposoditi in jo, takšne so želje, čimprej pripeljati do jezera. Ključno je, da rešimo naslednjih 14 dni, ko bodo pred nami še visoke temperature. Ko se bo ozračje nekoliko ohladilo, verjetno takšni posegi ne bodo več potrebni.”

Odpeljali so že kakšno tono poginulih rib

Naš sogovornik je še pojasnil, da v zadrževalniku sicer trenutno ni velikih rib, v glavnem gre za tako imenovane enoletne babuške, ki tehtajo okoli pol kilograma. Po njegovih besedah so jih odpeljali že kakšno tono. Pristojni so že vzeli vzorce rib, tudi poginulih ptic in biote, na osnovi katerih bodo ugotovili, ali je težava še v čem drugem kot v algah. Te so se namnožile tudi zaradi organske mase, ki se z zemljišč prenese v potoke z nalivi in potem posledično v jezero. To je hrana, kot pravi Ropič, za alge.

FOTO: DRAVA, vodnogospodarsko podjetje Ptuj d.o.o.

Ribiškogojitveni načrt predvideva drugačne dolgoročne rešitve

Kakšne pa so dolgoročne rešitve? Ropič je povedal, da se Direkcija za vode in Ribiška zveza Slovenije dogovarjata o ribiškogojitvenem načrtu za zadrževalnika 1 in 2, za kar si sicer v Pernici že dalj časa prizadevajo. “Upam, da bodo našli skupni jezik in da pride do čimprejšnjega podpisa pogodbe. Dolgoročna rešitev namreč ni dovajanje dodatnega kisika v vodo, temveč, da ribe v jeseni izlovimo, v jezero naselimo pravo akvakulturo in ribe, ki bi se prehranjevale s temi algami. Ukrep, ki so ga predlagali v ribiški zvezi, je tudi apnenje, torej razkuževanje jezera, kar je potrebno izvesti v spomladanskih mesecih. Dokler smo imeli upravljavca jezera, se je to vršilo, sedaj pa smo prišli do trenutnega stanja. (op. ur. Do leta 2016 je imelo jezero upravljavca, po tem letu pa država podjetju Ribe d.o.o. ni več podelila koncesije.) V tem času pa bi z apnenjem naredili več škode kot koristi. Upam, da bomo kmalu uspeli vzpostaviti red na jezeru, kar zadeva pogin rib, upravljanje in tudi divji ribolov, do katerega še vedno prihaja, ter smetenje okoli jezera.”

FOTO: DRAVA, vodnogospodarsko podjetje Ptuj d.o.o.

Še v tem tednu je na to temo v prostorih Občine Pesnica predviden sestanek, na katerem se bodo zbrali vsi deležniki.

Do največjega pogina rib je prišlo v letu 2013

Kot sta zapisala Blaž Ivanuša, univ. dipl. inž. vod. in kom. inž. z VGP Drava Ptuj d.o.o., in mag. Špela Remec-Rekar, univ. dipl. biol., z Agencije RS za okolje, je v poletnih mesecih, najpogosteje konec julija in v avgustu, v letih 2008, 2010, 2013, 2017 in 2020 prišlo do večjih poginov rib v spodnji akumulaciji, Pernici I. V letu 2013 je med 5.8. in 24.8. poginilo več kot 20 ton rib, kar je največji pogin, do katerega je prišlo zaradi pomanjkanja kisika, intenzivnega »cvetenja« fitoplanktona ter hkratnega upada nivoja gladine za več kot 20 cm pod koto stalne gladine. Skupno za vse omenjene pogine rib v Perniškem jezeru med letoma 2008 in 2017 je, da je do pogina prišlo samo v akumulaciji Pernica I, po znižanju gladine zaradi iztekanja vode skozi delilni objekt v staro strugo Pesnice. V letu 2020 je prišlo do pogina somov, kljub vzdrževanju višje gladine. Omenjeni pa so tudi primeri poginov rib zaradi namnoženih evglen (Euglena sanguinea) v škrgah rib, ki tvori za ribe toksične bioaktivne snovi.

Perniško jezero je akumulacijsko jezero, ki je nastalo leta 1969 z izgradnjo pregrade na reki Pesnici pri kraju Pernica, severovzhodno od Maribora v Sloveniji. Namenjeno je uravnavanju vodnega režima reke in varstvu pred poplavami v porečju Pesnice. Zgornji del akumulacije je bil leta 1992 razglašen za zoološki naravni spomenik na račun bogate močvirne združbe rastlin, ki se je razvila ob bregovih in predstavlja habitat številnim gnezdilkam, kot sta mali ponirek in kobiličar, ter pticam na preletu med selitvijo. V njem so tudi našle svoj dom številne ribe, kače, žabe, želve, pižmovke, …  Okoliški prebivalci so zaskrbljeni, saj ta čudovit delček narave počasi in vztrajno izginja zaradi prevelikega zamuljevanja in preseženih mejnosti pesticidov in težkih kovin, ki jih prinašajo pritoki in neurejene okoliške kanalizacije. Pristojne organizacije ne naredijo nič, zato so ustanovili  skupino Ohranitev Perniškega jezera, da s skupnimi močmi ohranijo jezero, prebivalce v njem in v okolici.

VIR: FB Ohranitev Perniškega jezera