Jamstvo za enake priložnosti za vse otroke v EU

Skoraj 18 milijonov otrok v EU živi v revščini ali je socialno izključenih, cilj evropske sheme do leta 2030 je vsaj pet milijonov manj.
Fotografija: Leta 2019 je bilo pri nas 45.000 socialno izključenih otrok. Foto Jure Eržen
Odpri galerijo
Leta 2019 je bilo pri nas 45.000 socialno izključenih otrok. Foto Jure Eržen

Več kot petina ljudi, mlajših od 18 let, konkretno 22,2 odstotka oziroma skoraj 18 milijonov, v EU živi v revščini in socialni izključenosti. Za to, da bi se njihovo število zmanjšalo za najmanj pet milijonov do leta 2030, je evropska komisija marca objavila priporočila sveta o vzpostavitvi sheme evropskega jamstva za otroke. Kako članice napredujejo pri pripravi ukrepov za uresničitev predloga, s katerim naj bi najmlajšim članom družbe zagotovili kolikor je mogoče dobro odskočno desko v življenje?

»Revščina otrok v Evropi v 21. stoletju ni sprejemljiva, zato smo izvajanje evropskega jamstva za otroke postavili v središče našega predsedovanja. Gre za pomemben mehanizem, ki naj vodi države pri prizadevanjih za zmanjšanje števila otrok, ki jim grozi revščina,« je prepričan minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj, ki je včeraj gostil mednarodno spletno konferenco Jamstvo za otroke – enake priložnosti za vsakega otroka. Pobuda je pomembna za prekinitev medgeneracijskega kroga socialne izključenosti, menijo snovalci, ki do marca pričakujejo oblikovanje akcijskih načrtov članic z ukrepi in ambicioznimi cilji, pri katerih naj poleg splošnih usmeritev in prioritet upoštevajo še specifike svojega okolja.

Cilj evropskega jamstva za otroke je preprečitev revščine in socialne izključenosti ter boj proti temu z zagotovitvijo dostopa do glavnih storitev otrokom, ki potrebujejo pomoč. Pri opredelitvi, kdo so ti otroci, svet priporoča, naj se upoštevajo posebne oblike prikrajšanosti, kot so potrebe brezdomnih otrok, otrok s posebnimi potrebami in ranljivostmi, z migrantskim ozadjem, beguncem, iz rasnih ali etničnih manjšin (zlasti romskih), otrok v alternativni (zlasti institucionalni) oskrbi ali ki živijo v negotovih družinskih razmerah, v socialno in finančno prikrajšanem okolju. Ob tem pozivajo države, naj otrokom, ki potrebujejo pomoč, zagotovijo učinkovit in brezplačen dostop do predšolske vzgoje in varstva, izobraževanja, zdrave prehrane, zdravstvenega varstva in dostojnih stanovanjskih razmer.

Za izvajanje ukrepov jamstva bodo na voljo finančna sredstva EU. Članice, v katerih je stopnja tveganja socialne izključenosti otrok med letoma 2017 in 2019 presegla povprečje EU (med njimi so Bolgarija, Ciper, Madžarska, Irska, Romunija, Hrvaška, Španija, Litva, Italija), bodo morale za obdobje financiranja od leta 2021 do 2027 nameniti 5 odstotkov sredstev Evropskega socialnega sklada plus za boj proti revščini ali socialni izključenosti otrok. Tudi v drugih evropskih skladih bodo sredstva namenjena tem vsebinam.

Po podatkih statističnega urada je leta 2019 tvegalo socialno izključenost 11,7 odstotka otrok pri nas, kar je precej pod povprečjem EU, ki je 22,2 odstotka. Eurostat je pred kratkim objavil številke za leto 2020, po katerih se je v EU tveganje za revščino ali socialno izključenost otrok povečalo na 24,2 odstotka, tudi slovenska statistika je nekoliko slabša, in sicer kaže 12,1 odstotka, a je kljub temu po tem merilu najuspešnejša med sedemindvajseterico. A je, kot ugotavljajo na MDDSZ, leta 2019 v Sloveniji živelo 45.000 socialno izključenih otrok, zato je treba ukrepe povečati in ciljno usmeriti.

Preberite še:

Komentarji: