Bila je glavna »igralka« v predsedniški aferi stoletja Monicagatu oziroma Sexgatu, ki je zamajala položaj tedanjega demokratskega predsednika Billa Clintona. Zdaj je pod svojo ekranizirano življenjsko zgodbo v tretji sezoni televizijske miniserije Impeachment: American Crime Story podpisana kot koproducentka. Priznava, da je morala nekatere dele scenarija in nato predvajanja brati in gledati v spremstvu svojega terapevta, a kot je nasmejana povedala v pogovoru na NBC News, je presegla točko, ko bi potrebovala Clintonovo opravičilo. Že leta 2016 je svoj volilni glas oddala predsedniški kandidatki Hillary Clinton.

»Bill Clinton bi si moral želeti opravičiti se tako, kot se sama ob priložnosti želim opravičiti tistim, ki so jih moja dejanja prizadela,« je povedala za NBC News tik pred premiero serije v desetih delih, zdaj gledalci že čakajo na četrti del, ki bo na sporedu v torek. Ekranizacija škandala, ki ji je spremenil življenje, je bila zanjo velik izziv.

»Živčna sem, saj bodo ljudje videli nekaj najhujših trenutkov v mojem življenju in obnašanje, ki ga večinoma obžalujem. Pri tej seriji sem sedela na dveh stolih,« je dejala. Ponosna je na svoje sodelovanje z Ryanom Murphyjem, hkrati pa kot glavna zvezda mnoge scene, trenutke, ki jih je doživela, dojema kot grozljive. Nikomur tudi ne priporoča, da bi gledal samega sebe na televiziji, ko je imel nekaj čez dvajset let.

Uničene sanje forenzične psihologinje

Sedemnajstega januarja 1998 je kot 23-letno dekle »čez noč iz popolne neznanke postala javna in ponižana od celega sveta«, danes pripoveduje na predavanjih po svetu, »v hipu sem bila pacient nič pri izgubi osebnega dostojanstva na globalni ravni«. Tistega dne je namreč novičarski portal Drudge Report objavil, da je Newsweek zadržal zgodbo o aferi med predsednikom Billom Clintonom in pripravnici v Beli hiši.

Serija se začne dan prej, ko je Monico Lewinsky FBI presenetil v nakupovalnem središču Pentagon Cityja, prikazuje tudi ure zasliševanja v bližnji hotelski sobi in grožnje s 27 leti zaporne kazni, kar je spremenilo njeno življenje. »To je bil najbolj grozljiv dan v mojem življenju, ki skupaj s predstavitvijo poročila posebnega tožilca Kennetha Starra tekmuje za najhujšega,« je dejala te dni.

Postala je protagonistka enega največjih političnih škandalov našega časa in si uničila sanje, da bi postala forenzična psihologinja. Postala pa je, kot jo je označil predsednik, »that woman«, ta ženska, ena najbolj zasmehovanih, predmet neštetih šal v poznovečernih pogovornih oddajah, njeno ime naj bi se do danes pojavilo že v skoraj 130 reperskih pesmih, med drugim tudi izvajalcev, kot so Beyoncé, Eminem, Nicki Minaj in Jeezy. Tudi denimo Nelson Shanks, ki je leta 2006 naslikal portret Billa Clintona za nacionalno portretno galerijo, je, kot se je hvalil, v portret subtilno vključil tudi senco Monicine obleke, in da ta nosi tudi senco, ki je legla na njegovo predsedovanje.

»Zadnjih šest, sedem let sem resnično srečna, da sem lahko obnovila svojo zgodbo. Veliko ljudi ve zanjo. Toda morda bodo 'presenečeni' glede detajlov, ko bodo gledali American Crime Story. Tudi jaz sem se marsikaj naučila,« je povedala. V scenarij je lahko dodala opombe, ni pa imela veta na vsebino. Ima pa po njenih besedah serija, v kateri jo je upodobila Beanie Feldstein – ta je bila ob aferi stara komaj pet let –, predvsem veliko emocionalne resnice.

Tudi v New York Timesu so zapisali, da je nadaljevanka, ki je obudila afero skozi ženske oči oziroma like – v ospredju so še letos aprila preminula nekdanja uslužbenka Pentagona in prijateljica Monice Lewinsky Linda Tripp, ki je zaupne pogovore z Monico snemala na kasete, Paula Jones, ki je Clintona obtožila spolnega nadlegovanja že leta 1994, v manjši meri tudi Hillary Clinton –, najbolj osebno poglavje v Monicini rehabilitaciji.
 

Čas za sežig baretke in modre obleke

Monica Lewinsky si je po aferi skušala na novo sestaviti življenje, a je bilo njeno ime preveč prepoznano. Leta 2005 se je preselila v London zaradi podiplomskega študija socialne psihologije, po kratkem času v Portlandu v Oregonu, kjer se je poskušala zaposliti v marketingu, se je vrnila v Los Angeles, kjer je odraščala, a je bila še vedno finančno odvisna od staršev.

Delala je kot prostovoljka pa tudi s strokovnjaki za duševno zdravje, še vedno pa je zavračala ponudbe, ki bi ji iz njene zgodbe vendarle lahko prinesle zaslužek od nastopov na televiziji, založnikov … Kot opisuje, je bilo to obdobje zelo temačno, bila je brez cilja, želela si je službo, moža, otroke, vse tisto, kar so imele nepoznane ženske njene starosti.

Preobrat se je dogodil leta 2014, ko je za Vanity Fair napisala esej Shame and Survival (Sram in preživetje) – v katerem je zapisala, da je »čas za sežig baretke in modre obleke«. Leto zatem je na TED Talku spregovorila o ponižanju in sramu, ki ju je doživljala. Po dogodkih konec 90. let so ji namreč diagnosticirali posttravmatski stresni sindrom, ki se je zdaj pred predstavitvijo serije Impeachment, kot je priznala, znova obudil.



Njen nastop je postal viralen, vse skupaj pa je začelo spreminjati pogled na njeno zgodbo, tudi družba je postajala vse bolj ozaveščena o bullyingu, v katerem močnejši izsiljuje šibkejšega, s tem povezanih travmah pa tudi o poziciji spolne moči. Od tedaj je imela tudi plačane službe v boju proti izsiljevanju in je predavala o tej temi.

Pred štirimi leti jo je k ustvarjanju serije povabil Ryan Murphy, ki je za snemanje pridobil pravice od knjige Jeffreyja Toobina (A Vast Conspiracy: The Real Story of the Sex Scandal That Nearly Brought Down a President). Tedaj se je dogodilo tudi gibanje #MeToo. Lewinsky, ki je vselej vztrajala, da je bilo njeno razmerje s Clintonom sporazumno, je kmalu zatem, konec februarja 2018, napisala še en esej za Vanity Fair, v katerem je razpravljala o tem, kako je gibanje spremenilo njeno perspektivo dvajset let po impeachmentu.

Za serijo, ki jo trenutno spremljajo gledalci, si je želela, da je sploh ne bi bilo, a če že bo in je pod njo za povrhu podpisan še Murphy, pa si je želela biti zraven. V teh dneh dokončuje tudi dokumentarec 15 Minutes of Shame, ki prihaja na HBO Max v začetku oktobra, junija je podpisala tudi producentsko pogodbo z 20th Television. Prvič je finančno neodvisna, največ prihodkov ima prav od produkcije, predavanj in svetovanj, je poročal New York Times.