Jezikovna vzgoja v predšolskem obdobju

V marcu se je zaključil izobraževalni program za pedagoški kader vrtcev in šol s slovenskim učnim jezikom v Italiji. Letos je bil namenjen slovenščini v vrtcu.

Izobraževanje je bilo letos namenjeno slovenščini v vrtcu.
Izobraževanje je bilo letos namenjeno slovenščini v vrtcu.  

Slovenski raziskovalni inštitut (SLORI) zadnja tri leta svoje izobraževalne programe za strokovne delavce v vzgoji in izobraževanju vrtcev in šol s slovenskim učnim jezikom v Italiji namenja jezikovni vzgoji in načrtovanju pouka slovenščine. Programi so bili izbrani na razpisu za akreditacijo izobraževanj, namenjenih pedagoškemu kadru šol s slovenskim učnim jezikom v Italiji; postopek akreditacije je vodil Urad za šole s slovenskim učnim jezikom pri Deželnem šolskem uradu. Pred dvema letoma so se posvetili načrtovanju, preverjanju in ocenjevanju v prvostopenjskih srednjih šolah, nastal je Učni načrt za predmet slovenščina v prvostopenjski srednji šoli s slovenskim učnim jezikom v Italiji, lani pa je bilo izobraževanje namenjeno didaktičnim strategijam in načrtovanju pouka slovenščine v osnovni šoli, oblikovan je bil Učni načrt za predmet slovenščina v osnovni šoli s slovenskim učnim jezikom v Italiji. Z letošnjim 21-urnim spletnim izobraževalnim programom, ki je potekal od januarja do marca, so nadaljevali z vertikalnim jezikovnim načrtovanjem vzgojno-izobraževalnega dela, posvetili so se slovenščini v vrtcu s slovenskim učnim jezikom v Italiji. Izobraževalni program je tudi tokrat vodila raziskovalka SLORI-ja, dr.Maja Melinc Mlekuž.

Zadnje srečanje spletnega izobraževalnega programa Slovenščina v vrtcu

Predavateljice dr. Barbara Baloh, Sonja Bukavec, Sara Burolo, Ester Derganc, dr. Matejka Grgič, dr. Majda Kaučič Baša, Samanta Kobal, dr. Maja Melinc Mlekuž, dr. Maja Mezgec, dr. Martina Ozbič, Renata Padovan, dr. Susanna Pertot in Martina Šolc so na sedmih srečanjih obravnavale vlogo jezika v profesionalnem razvoju vzgojiteljev, didaktične strategije pri razvijanju sporazumevalne zmožnosti v vrtcu, vaje fonološkega zavedanja in pozornosti ter prepoznavanje splošnih in specifičnih učnih težav (SUT), vlogo staršev in družbenega okolja pri jezikovnem razvoju dvojezičnega otroka v vrtcu in načrtovanje jezikovnih dejavnosti. Delile so tudi primere dobre prakse za učenje slovenščine v jezikovno heterogenih skupinah otrok z različnim prvim oz. maternim jezikom in predstavile jezikovne dejavnosti, ki so sicer zbrane tudi v priročnikih Z drobnimi koraki v slovenščino in Moj dan v vrtcu.

Vrtci in šole s slovenskim učnim jezikom v Tržaški in Goriški pokrajini ter večstopenjska šola s slovensko-italijanskim dvojezičnim poukom v Špetru na Videmskem so del italijanskega šolskega sistema, šolski programi so ministrski in torej enaki programom italijanskih šol, z dopolnitvami pri zgodovini in zemljepisu in seveda dodatnim predmetom slovenski jezik. S tem namenom sta v preteklih dveh letih nastala prenovljena učna načrta za predmet slovenščina v osnovni in prvostopenjski srednji šoli, ki sta trenutno v fazi evalvacije. Na letošnjem izobraževalnem programu je bilo v ospredju procesno-razvojno načrtovanje dejavnosti na področju jezika v vrtcu od 1. do 3. leta starosti in od 3. do 6. leta starosti ter oblikovanje smernic za jezikovno vzgojo na štirih ravneh: govorna vzgoja, književna vzgoja, predopismenjevanje in knjižna vzgoja kot del informacijskega opismenjevanja. Nastale so Smernice za vrtce s slovenskim učnim jezikom v Italiji: področje jezik, ki sta jih zapisali in uredili dr. Barbara Baloh in dr. Maja Melinc Mlekuž v sodelovanju s 23 udeleženkami izobraževanja, vzgojiteljicami v slovenskih vrtcih v Italiji. V prihodnjih mesecih bodo nove smernice testirale in še dopolnile, v septembru pa naj bi že prešle v rabo.


Najbolj brano