Berger, Maša Kagao Knez, Ivana Djilas in duo Silence

1.2.2024 | 08:30 | I. Vidmar

Informans - Maša Kagao Knez, Ivana Djilas, Matjaž Berger in duo Silence (Foto: I. Vidmar)

Novo mesto - V Anton Podbevšek Teatru so včeraj pripravili že tradicionalni letni informans, tokrat pod imenom Strah pred pravimi solzami. Predstavili so štiri letošnje premiere, s katerimi se ta čas že ukvarjajo Matjaž Berger, Maša Kagao Knez, Ivana Djilas in duo Silence.

Maša Kagao Knez

Maša Kagao Knez si je nekoč, pred dvajsetimi leti, na vlaku od prijateljice sposodila knjigo češko-francoskega pisatelja Milana Kundere Knjiga smeha in pozabe, ki jo je tako pritegnila, da je šla takoj kupit vsa njegova dela, ki so bila takrat dostopna na policah naših knjigarn, zato izbira avtorja oziroma literarnega dela, ki ga bo tokrat prevedla v gledališki jezik, ni bila težka. Predstavo pripravlja v koprodukciji Anton Podbevšek Teatra in gledališča Glej. Pri pisanju scenarija, pravi, da je postavljena pred problem, kako izraziti nekaj, kar je izraženo z besedami, če je njeno izrazno sredstvo gib. V predstavi, katere delovni naslov je S samimi samotami obdana samota: Partitura za Milana Kundero, načrtuje nastop štirih plesalcev in igralca, čigar vlogo dirigenta partiture bo zaupala Borutu Veselku, v predstavi pa želi doseči sobivanje glasbe, giba in besedila.

Boris Benko in Primož Hladnik, ki sestavljata duo Silence, sta tako kot Maša Kagao Knez in Ivana Djilas že precej domača v novomeškem gledališču, a se s pisanjem scenarija in režijo srečujeta prvič. Boris Benko priznava, da sta se ponudbe ravnatelja Anton Podbevšek Teatra Matjaža Bergerja najprej ustrašila, a sta izziv sprejela ob pripombi, da ima Berger več zaupanja vanju kot sama vase. Za predstavo, ki jo posvečata stoletnici smrti Franza Kafke, igralce še iščeta, pri pisanju scenarija pa bo z njima sodeloval Stojan Pelko. S Kafko sta se v okviru svojega sodelovanja z APT ustvarjalno že srečala, ko sta za predstavo Pismo očetu prispevala glasbo. O procesu ustvarjanja predstave so avtorji zapisali: »Kot je v predstavah Anton Podbevšek Teatra že navada, bo sam proces nastajanja predstave pospremljen tudi s procesom sprotne refleksije, kar še dodatno upravičuje množinsko rabo Proces(ov).« Delovni naslov predstave dua Silence je Proces(i).

Ivana Djilas

Za Ivano Djilas je Matjaž Berger dejal, da so uvodni sestanki z njo najdaljši in da so to absolutno kompleksni pogovori. Tokrat je na pogovor prišla, še bolje pripravljena kot sicer, s sociološkim elementom migracij, evolucijo identitete, tako da sta hitro prišla do Aleksandra Hemona in Knjige mojih življenj. Ivana Djilas je potem uporabila vse zveze in poznanstva, ki jih ima pri novomeški založbi Goga, da so ji omogočili srečanje z ameriško-bosanskim pisateljem, ki je pred kratkim pri Gogi izdal knjigo in tudi gostoval na pogovornem večeru v v Gogini knjigarni na Glavnem trgu. V svoji prvi predstavi v Anton Podbevšek Teatru se je v predstavi Nevidna ženska Slavenke Drakulić posvetila nevidnosti, nevidnosti stare ženske. Tokrat želi temo nevidnosti še razširiti. »Mnogo ljudi po svetu postaja nevidnih in bolj kot so nevidni, lažje pozabimo nanje. Vsaka vest o novi vojni za sabo potegne nove nevidne ljudi. Postanejo številke. Na primer tistih dvanajst, ki so danes umrli v bombnem napadu. 36 jih je pa poškodovanih. Ker imam otroka invalida, vem, kako je videti novih 36 poškodovanih. To so novi ljudje, ki postajajo nevidni,« je svoje razmišljanje o nastajajoči predstavi začela Ivana Djilas in obudila spomin na vojno ob razpadu naše nekdanje države in izpostavila ljudi, ki so zbežali in si novo življenje ustvarili nekje drugje, med njimi je bilo tudi precej piscev, ki so začeli pisati v drugem jeziku. Tudi Aleksander Hemon. Tudi ona. Ko sta se srečala na čaju, sta se pogovarjala o lastnih izkušnjah. Ker Hemon, ki je trenutno gostujoči profesor na univerzi v Berlinu, sicer pa predava kreativno pisanje na univerzi Princeton v New Jerseyju, ne bo mogel v predstavi igrati samega sebe, bo vlogo zaupala Muratu iz hip hop dua Murat & Jose. Hemon se namreč poleg pisateljevanja ukvarja tudi z elektronsko glasbo in nastopa pod umetniškim imenom Cielo Hemon.

Matjaž Berger

Matjaž Berger je srbskega cineasta Gorana Markovića, čigar knjigo Beograjski trio bo prevedel v gledališki jezik, spoznal med dopustom na Korčuli, kjer ga je v neki knjigarni že dve leti nagovarjala neka knjiga, naj jo vzame v roke. Bil je to Beograjski trio, ki ga je začel brati ob petih popoldne in prebranega odložil naslednji dan ob pol petih zjutraj. Z Markovićem ste se prvič srečala med gostovanjem APT v Budvi. »Tam sva vzpostavila en zelo lep odnos. Od takrat si dopisujeva,« je na informansu o svojem odnosu z Markovićem povedal Berger. Ko mu je predlagal dramatizacijo knjige Beograjski trio, ga je Marković vprašal, kje on v tem vidi teatrski potencial, saj je knjiga žanrsko tako napisana, da gre za kodirana poročila, poročila Udbe, citate iz arhivov, da je to dnevnik. Berger mu je na to odgovoril, da smo Slovenci najboljši v tistem, kar je nemogoče, in da ga to zanima. Zgodba se dogaja na Golem otoku, v Beogradu, na romunsko-srbski meji, v Londonu, na beograjski ambasadi Združenega kraljestva ... »Dobil sem avtorske pravice in postal sem izredno vesel, hkrati pa sem se hudo prestrašil, kaj bo iz tega nastalo kot estetski gledališki objekt. Zdaj smo tu, da skušamo vse naše strahove pretvoriti v pogum,« je za zaključek informansa dejal Matjaž Berger.

‹ nazaj

Galerija (8)

Celotna galerija

Berger, Maša Kagao Knez, Ivana Djilas in duo Silence

Komentiraj prispevek

Pozabljeno geslo

Registracija