Božidar Jakac - Prenovljena postavitev stalne zbirke

13.6.2023 | 09:10

Božidar Jakac na vrtu družine Smrekar v Kostanjevici na Krki (1970-1980) (Foto: neznani avtor, fototeka Galerije Božidar Jakac)

Božidar Jakac na vrtu družine Smrekar v Kostanjevici na Krki (1970-1980) (Foto: neznani avtor, fototeka Galerije Božidar Jakac)

Božidar Jakac v partizanih (1943-1944) (Foto: neznani avtor, fototeka Galerije Božidar Jakac)

Božidar Jakac v partizanih (1943-1944) (Foto: neznani avtor, fototeka Galerije Božidar Jakac)

Božidar Jakac, nemški umetnik Otto Pankok, Tatjana Jakac in norveški skladatelj Harald Sæverud v Moderni galeriji Ljubljana, 1953 (Foto: neznani avtor, fototeka Galerije Božidar Jakac)

Božidar Jakac, nemški umetnik Otto Pankok, Tatjana Jakac in norveški skladatelj Harald Sæverud v Moderni galeriji Ljubljana, 1953 (Foto: neznani avtor, fototeka Galerije Božidar Jakac)

Božidar Jakac - Kurent, (1922) olje / platno inv. št.: BJ 4104; fototeka Galerije Božidar Jakac, na vseh razstavljenih in reproduciranih delih B. Jakca © Primož Pablo Miklavc Turnher

Božidar Jakac - Kurent, (1922) olje / platno inv. št.: BJ 4104; fototeka Galerije Božidar Jakac, na vseh razstavljenih in reproduciranih delih B. Jakca © Primož Pablo Miklavc Turnher

Božidar Jakac - Novo mesto, 1954 pastel / papir inv. št.: BJ 623: fototeka Galerije Božidar Jakac, na vseh razstavljenih in reproduciranih delih B. Jakca © Primož Pablo Miklavc Turnher

Božidar Jakac - Novo mesto, 1954 pastel / papir inv. št.: BJ 623: fototeka Galerije Božidar Jakac, na vseh razstavljenih in reproduciranih delih B. Jakca © Primož Pablo Miklavc Turnher

V Galeriji Božidar Jakac – Muzej moderne in sodobne umetnosti, Kostanjevica na Krki, bomo na Poletno muzejsko noč v soboto, 17. junija 2023, ob 20. uri, odprli razstavo BOŽIDAR JAKAC, Prenovljena postavitev stalne zbirke.

Kustodinja razstave je Kristina T. Simončič.

O prenovi stalne postavitve:

Božidar Jakac (1899 - 1989),  znani slovenski slikar in grafik je bil tesno povezan s Kostanjevico na Krki, saj je bila iz bližnje vasi Slinovce po rodu njegova mati. Tudi to je botrovalo, da je leta 1974 novoustanovljeni galeriji, ki nosi njegovo ime, daroval obsežen opus grafik, pastelov in olj. Njegovemu zgledu so z donacijami umetniških del sledili umetnik Tone Kralj in dediči kostanjeviškega umetnika Jožeta Gorjupa. Prvo odprtje treh stalnih zbirk omenjenih umetnikov sega v leto 1976. Izbor del in njihovo umestitev v razstavišče je, za svojo postavitev, opravil Božidar Jakac sam. Leta 1999 je, po prenovi prostorov, delnem restavriranju in pridobitvi novih del, postavitev pripravila kustodinja Galerije Božidar Jakac, Barbara Rupel. Dosedanja postavitev stalne zbirke, ki so jo pripravili avtorji: Andrej Smrekar, Milček Komelj, Goran Milovanović in Jovo Grobovšek, je bila na ogled od leta 2009, in je nastala ob obeležitvi 110. obletnice rojstva umetnika.

V dveh posodobljenih prostorih razstavišča je sedaj umeščena prenovljena stalna postavitev, ki vsebinsko sledi kronologiji umetnikovega življenja in dela. Na ogled je izbor 83 umetniških del zbirke Božidarja Jakca, ki sicer obsega več kot 2600 enot. Izmed predstavljenih na novi postavitvi je 29 slik, 48 grafik ter 6 risb, ki časovno pokrivajo Jakčevo ustvarjanje vse od mladostnega obdobja in praškega akademskega obdobja, preko zrelih del krajin in portretov prepoznavnega Jakčevega liričnega realizma do njegovih partizanskih grafik in velikih grafik njegovega zadnjega obdobja, ki segajo v 70. leta prejšnjega stoletja. V razstavišče sta umeščeni tudi dve vitrini. V prvi je v elektronski obliki mogoče prelistati izbor skic in risb iz risarskih dnevnikov Božidarja Jakca, ki so nastajali med njegovim študijskim obdobjem v Pragi ter na potovanjih v prvi polovici 20. let prejšnjega stoletja. Druga vitrina ima pedagoški značaj, v njej pa je na ogled izbor grafičnih matric in pripomočkov in slikarska paleta, ki bodo ustvarjalni proces izdelave grafik in slik približali obiskovalcem ter mlajšemu občinstvu.

Kristina T. Simončič

Življenjepis Božidarja Jakca:

Božidar Jakac je bil rojen 16. julija 1899 v Novem mestu (oče Anton, rojen v vasi Jakci v Istri, mati Josipina, roj. Colarič, iz vasi Slinovce pri Kostanjevici na Krki). Srednjo šolo je obiskoval v Novem mestu, od 1913 pa v Idriji. Želja po ustvarjanju in predstava o pomenu umetnosti sta se mu izoblikovali že v zgodnji mladosti, zlasti ob prijateljevanju s pesnikom Miranom Jarcem. Med prvo svetovno vojno je bil v letih 1917-1918 mobiliziran v avstro-ogrsko vojsko, boril se je v ofenzivi na Piavi. Po vrnitvi iz vojske je leta 1918 sodeloval na XV. umetniški razstavi v Jakopičevem paviljonu v Ljubljani. Med novembrom 1919 in letom 1923 je študiral na umetnostni akademiji v Pragi (prof. Jakub Obrovsky in prof. Franz Thiele). Med študijem je vplivno deloval tudi v domačem okolju kot udeleženec pokrajinske umetnostne razstave v Novem mestu in v Ljubljani ter kot likovni pobudnik prireditev literarne, glasbene in likovne avantgarde Novomeške pomladi leta 1920. Kot prvi Slovenec je dokončal dveletno grafično specialko v Pragi (pri prof. Augustu Brömseju). Praško akademsko obdobje je zaključil z odličnim uspehom in s posebno pohvalo profesorskega zbora. Prvič je samostojno razstavljal v Rudolfinumu v Pragi ter tam izdal prvo slovensko izvirno  grafično mapo, kjer je v pesniški zbirki Alojza Gradnika Pisma likovno povezal ilustracijo in besedilo.

Po vrnitvi v domovino je slikal dolenjsko pokrajino in portrete ter izdeloval umetniške grafike in ilustracije, obenem pa ves čas veliko potoval. V letih 1921 in 1922 je dvakrat obiskal Berlin in Dresden. Leta 1925 je s pomočjo državne štipendije dalj časa bival v Parizu in s prijateljem, norveškim  skladateljem Haraldom Sæverudom, odpotoval v Tunizijo. Od leta 1925 do 1928 je bil profesor risanja na II. državni realni gimnaziji v Ljubljani, kamor se je preselil leto prej. Po treh letih poučevanja  se je odločil za svobodni umetniški poklic. Leta 1928 je drugič potoval v Tunizijo in leta 1929 v Združene države Amerike, od koder se je vrnil leta 1931 ter z Miranom Jarcem napisal in ilustriral knjigo Odmevi rdeče zemlje. Leta 1936 je potoval na Norveško. Med drugo svetovno vojno je bil pomemben vizualni kronist partizanskega gibanja, s slovensko delegacijo se je udeležil II. zasedanja AVNOJA v Jajcu novembra 1943. Po vojni je bil med glavnimi pobudniki in organizatorji ustanovitve Akademije likovnih umetnosti v Ljubljani ter hkrati tri mandate njen rektor v letih 1945-1961, ko se je upokojil. Bil je pobudnik Mednarodnega grafičnega bienala v Ljubljani leta 1955, dvakrat predsednik Društva slovenskih likovnih umetnikov, od 1948 do 1950 tudi predsednik Zveze likovnih umetnikov Jugoslavije. V  letih 1958-1959 je drugič obiskal Združene države Amerike.

Likovni jezik Božidarja Jakca je bil skozi celotno njegovo ustvarjalno pot izrazito poetično obarvan. Po plodnem mladostnem ekspresionističnem obdobju se je v zrelem obdobju njegovo ustvarjanje prevesilo v lirični realizem, ki je temeljil na značilni harmoniji umetnikovih vzvalovanih linij in svetlobnih kontrastih. Bil je predvsem plodovit grafik in risar ter slikar pastelov in oljnih slik, pomembno pa se je posvečal tudi ilustraciji, filmu in fotografiji.

Božidar Jakac je bil redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti in dopisni član drugih jugoslovanskih akademij, član Evropske akademije v Parizu in častni član Accademia delle Arti del Disegno v Firencah. Prejel je vsa osrednja kulturna državna priznanja, doma in v tujini je imel okrog dvesto samostojnih razstav. Živel in ustvarjal je v Ljubljani, kjer je tudi umrl 20. novembra 1989.

DRUŽINSKI DAN IN POLETNO MUZEJSKO NOČ V GALERIJO BOŽIDAR JAKAC

16.00-18.00 prost vstop v galerijo za družine

Ustvarjalne delavnice in aktivnosti za družine - na različnih lokacijah v galeriji:

16.00-18.00

RAZISKOVALNI SPREHOD PO RAZSTAVAH GBJ IN FORMI VIVI KOLORIRANJE RIŽEVEGA PAPIRJA Z BARVNO PALETO NADEŽDE PETROVIĆ USTVARJALNICA OB RAZSTAVI KRHEK SVET

GRAFIČNA USTVARJALNICA V ATELJEJU – ŠABLONSKI TISK

PRAVLJIČNA URICA KOSTANJEVEGA ŠKRATA IZ KOSTANJEVIŠKE KNJIŽNICE (Valvasorjeva knjižnica Krško)

SPOZNAJMO MESTNI ČEBELNJAK IN ČEBELE OKOLI GALERIJE  (Čebelarsko društvo Kostanjevica na Krki)

PLETENJE NA PROSTEM (Turistično društvo Kostanjevica na Krki)

18.00

ZAČARANI ČAJNIK (japonska pravljica, interpretira lutkarica Katja Povše), lutkovna predstava za otroke (3+)

18.00-24.00 prost vstop v galerijo za vse obiskovalce

20.00

BOŽIDAR JAKAC. Otvoritev prenovljene postavitve stalne zbirke

21.00

Vodstvo po prenovljeni stalni postavitvi Božidarja Jakaca

Vsi dogodki na ta dan so brezplačni in bodo potekali tudi v primeru slabega vremena. Več informacij: dejavnosti@galerija-bj.si, 07 49 88 140

LEPO VABLJENI!

Galerija Božidar Jakac

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava