Svet na prelomu DIGGITalne preobrazbe

Kot da bi na neki točki svet obstal, čeprav se spremembe na digitalnem področju v resnici dogajajo zelo hitro. A v vsej poplavi informacij in vprašanj, ki se nam porajajo ob vsem dogajanju, v tem trenutku ni prav nič presenetljivo. Ali pač?

Na točki preloma smo zaradi sprememb. Takšnih, ki jih moramo razumeti vsaj do določene mere, da lahko naredimo korak. Prestop v digitalno dobo ni novost, vanj smo stopili že zdavnaj, le spremembe so morda nekoliko intenzivnejše. So te dobre ali slabe? Verjetno oboje. Kaj nam bo tehnološka doba odvzela, kakšen bo doprinos in kaj to pomeni za naša delovna mesta? Teorij je več, digitalne konference pa so lahko dobra smernica na poti širjenja obzorij. 

DIGGIT – konferenca o prihodnosti

V nedogled bi lahko razpredali, kdaj se je prehod v digitalno dobo zares začel. Je to prišlo z razvojem interneta 1998? Tudi takrat se je svet znašel ob veliki prelomnici. A v resnici so se delovna mesta samo preoblikovala. Aragorn Meulendijks (soustanovitelj, ItsMetaverse) nam je na konferenci predstavil razvoj in prihodnost metavesolja na svoj kreativen način. Zaprli smo oči in se prepustili njegovi zgodbi ter izbrani glasbi, ki sta nas miselno popeljali v nov svet druženja in zabave. Svet, ki mlajši generaciji, ki se je znašla v igranju iger Roblox in Minecraft, niti ni tako tuj, kupovanje z NFT-ji pa že postaja njihov vsakdan. Virtualna očala z vgraviranim AR-procesorjem, ki bodo sokonstruirala našo prihodnost v vsakdanjem življenju, pa so že pred vrati.

Primer Googlovih pametnih očal z AR-procesorjem:

Sam Butler  (vodja poslovnega razvoja in partner, Attention Economics) je na tej točki predstavil še glavne akterje oglaševalske industrije na področju računalniških iger in prihodnost opredelil kot grenko-sladko:

Vladimir Vulić (strateg za digitalno preobrazbo, Digitalizuj.Me) je kot naslednji predavatelj dobro poudaril, da je v vsaki situaciji treba ohraniti zdravo presojo, in predstavil sistem delovanja podjetij v treh ključnih točkah: 
- ljudi spraviti v brezupen položaj, 
- nezmožnost za inovacije in
- nemogoče spremembe – pri tem je dodal še reprezentativno fotografijo Robocopa: Umrl, a pod prisilo ponovno odšel v službo.

Skozi pravljico, ki to v resnici ni, je na drugi strani podal globalni statistični prikaz dela zaposlenih: 21 odstotkov delovno aktivnih, 60 odstotkov delovno neaktivnih in 19 odstotkov vmesnih – sem sodijo menedžerji. Realnost je taka, da je približno 77 odstotkov ljudi mnenja, da angažirajo delavce, a se kar 82 odstotkov ljudi s tem ne strinja, le pet odstotkov ljudi se čuti nezmožne za razvoj inovacij. Ključnega pomena in pomembno dejstvo, ki ga je izpostavil, pa je, da v blestečo prihodnost umetne inteligence verjamejo le tisti, ki so vanjo investirali. Nenazadnje vsak prodaja svojo ideologijo. In kaj je po njegovem najboljši recept? Da začnemo investirati v ljudi.

Na okroglih mizah je bilo kar nekaj debat o strahu pred prihodom umetne inteligence, ker nam še ni toliko poznana. Je pa lahko doprinos pri produktivnosti. Da bi zaradi umetne inteligence zmanjkalo delovnih mest, so mnenja, da je ta strah zaenkrat odveč.

Druge okrogle mize so se udeležili trije posamezniki, ki svojo pot gradijo v tujini. Predstavili so, da v podjetjih v tujini najbolj cenijo zdrave odnose, možnost napredovanj, mentorje, prilagodljive delovnike in druge bonitete – ponekod brezplačni obroki, možnost vključevanja v športne aktivnosti, dostop do dogodkov, popuste in podobno. Malo manj pa zavedanje, da so bonitete zgolj bonbončki, izpolnjevanje obrazcev o delovnem procesu in še kaj bi se našlo. Ampak bistvene želje po vrnitvi v Slovenijo trenutno še zagotovo nimajo.

S svojim pozitivnim pristopom nam je več o sebi zaupal tudi Timi Zajc

Kam še spravlja vse svoje nagrade, ko jih ima že toliko? Na vprašanje se je odzval dokaj skromno. Večina je spravljenih v večji omari, največ pa mu pomeni nagrada za svetovnega prvaka.  Na smučeh je prvič stal pri petih letih. Med leti 2010 in 2012 mu je oče za hišo postavil skakalnico. Posebnega pritiska ni čutil, saj je njegova mama zgolj želela, da uživa v tem, kar počne.

Kako poteka njegov dan?

Med sezono je doma kakšne tri dni in bolj kot ne je takrat vse enako: tri ure treninga, če je treba kaj delati z opremo, sicer pa sledi kosilo, popoldne pa še "kaj pomiga", sicer pa je okvirno dve uri na skakalnici. Vstaja med sedmo in pol osmo uro. Glede prehrane pa pravi, da zase ve, koliko lahko poje, da ohrani svoje kilograme, z vnosom kalorij pa se ne ukvarja preveč. V reprezentanci je najbolj povezan s Petrom, nanj se tudi obrne, če ima kakršne koli težave. Pogovor z voditeljem je nanesel tudi na posnetke, ki jih s trenerjem pogledajo po tekmi, in navadno posnetki, ki jih gledamo s kavča, niso enaki. Izvedeli smo še, da je hodil v glasbeno šolo, da igra harmoniko in bariton, posnel je tudi skladbo Planiška polka. Na vprašanje, ali je to njegov rezervni načrt v karieri, pa je z nasmeškom dejal, da o tem še ne razmišlja, a hkrati nič ne izključuje. O načrtih po zaključku kariere še ne razmišlja zares, nenazadnje ima šele 23 let. Ve pa, da če bi moral do konca življenja izbrati eno vrsto hrane, bi to bila pica. Da obožuje skoke, seveda ni skrivnost, njegovi najljubši band so Avseniki, najbolj pa se boji kač.

DIGGITalna pavza

Na dogodku ne razvajajo zgolj govorniki, sokreatorji in gostje, temveč tudi odlična glasba, hrana in pijača. Poskrbeli so tako za vegetarijance kot za strastne ali manj strastne mesojedce, z dodatkom prijetnega osebja in dobre pogostitve. Za budne oči je skrbela dobra kava, za hidracijo pa ni manjkalo pijače. A za dober smoothie je bilo treba malo pomigati. "Zmiksaj si" kolo – po zdravi rekreaciji je sledil še zdrav napitek.

Konferenca, na kateri so ključna spoznanja

Toliko odprtih vprašanj, a nobenega konkretnega odgovora. A ključna so morda prav spoznanja. Morda je eno izmed njih prav to, da smo se tako ali drugače vsi znašli v enem korporativnem balonu. Nas bo to povezovalo ali razrdruževalo? Nenazadnje nas združuje že to, da na koncu vsi "svobodno" podpremo določeno ideologijo tega sveta.

Glavni govorci Diggit konference:

Alastair Banks (soustanovitelj, Optix Solutions), Amir Guy (ustanovitelj, togetherr.com), Anja Hlača Ferjančič (novinarka), Aragorn Meulendijks (soustanovitelj, ItsMetaverse), Borut Sočan (prokurist in direktor za razvoj in strategijo, Reeba XR), Davor Bruketa (soustanovitelj in glavni kreativni direktor, Bruketa&Žinić&Grey), Gregor Pogačnik (mlajši art direktor, Renderspace), Igor Pauletič (soustanovitelj in izvršni direktor, FrodX), Jari Ullakko (ustanovni partner, FARM Stockholm by the network), Julija Somrak (kreativna direktorica vsebinskega marketinga, Renderspace), Kristina Ilič (vodja za rast e-trgovine, Adidas), Lan Belič (višji produktni oblikovalec, Booking.com), Matteo Mozetič (vodja blagovne znamke Magnum, Unilever), Melita Gulja (strokovnjakinja za komuniciranje, Netis), Metka Mikuletič (arhitektka in oblikovalka unikatnega nakita, Mimotho), Petja Jarm (vodja projekta e-trgovine, Accenture Song), Petra Krulc (neodvisna kretaivna voditeljica, strateginja in svetovalka), Sam Butler (vodja poslovnega razvoja in partner, Attention Economics), Scott Gould (strokovnjak za vpletenost), Silva- Gabriela Birla (vodja poslovne preobrazbe, razvoja in strategije izdelkov, nova KBM), Simon Cetin (partner iPROM), Špela Anzeljc (informacijska arhitektka, agencija Innovatif), Tanja Sedej (direktorica, We explain), Tea Gobec (komunikacijska strateginja, agencija Innovatif), Timi Zajc (svetovni prvak v smučarskih skokih), Timotej Gračner (soustanovitelj in vodja marketinga, Petsy Labs), Uroš Kramberger (vodja marketinga, STUDIO 183), Vladimir Vulić (strateg za digitalno preobrazbo, Digitalizuj.Me), Willem Janssen (komercialni direktor, FreeWheel).

Navduševali so še: Shed Simove (soustanovitelj in komunikacijski strateg, Juicy Marbles), Vladimir Mićković, Tereza Poljanič, Martin Rojnik, Manca Šalehar, Martin Pelcl, Pierre-Olivier Cimon, Jure Doler, Aleš Pevc, Denis Oštir, Matjaž Rakovec, Tim Mitja Žagar, Igor Pauletič, Merily Leis, Vladimir Vulić, Gregor Strojin, Simon Belak, Darko Silajdžić, Lan Filipič, Sašo Dimitrievski, Matevž Klanjšek, Tadej Vengust, Urša Mivšek Sitar, Christopher Coomes, Petra Marinko, Andreja Lukež, Urša Primožič, Nejc Lepen, Judita Železnik, Miha Valentinčič in Maruša Kerec.

Glavne nagrajence in več ostalih informacij lahko pridobite na uradni DIGGIT strani.