»V luči trenutnih negotovih gospodarskih razmer in dejstva, da podjetja težje zavarujejo svoje terjatve do svojih kupcev pri zavarovalnicah oziroma jim te znižujejo kritja, hkrati pa tudi težje pridobijo dodatna bančna posojila za obratni kapital, imamo od podjetij vse več povpraševanja po faktoringu. Zato smo v zadnjem času na ravni skupine UniCredit veliko aktivnosti usmerili v naše WoCa-rešitve (oziroma Working Capital Solutions), del katerih je tudi faktoring,« pravi Jure Vrankar, višji svetovalec za trgovinsko financiranje in globalno transakcijsko bančništvo v UniCredit Bank. Vrankar meni, da je faktoring napredna in pametna oblika pridobivanja likvidnostnih sredstev, saj podjetjem omogoča enostaven, zanesljiv, fleksibilen in hiter dostop do likvidnosti, pri prodaji blaga ali storitev z odloženim rokom plačila, s pretvorbo nezapadlih terjatev v denarna sredstva.Obenem podjetja po tej poti izboljšajo svojo likvidnost, zmanjšajo tveganja neplačil, izboljšajo kazalnike (KPI) in se bolj posvetijo svoji osnovni dejavnosti. Tudi podjetjem z manjšo kreditno sposobnostjo, ki redno poslujejo z domačim ali tujim kupcem z dobro bonitetno oceno, lahko banka ponudi redno financiranje v obliki brezregresnega odkupa terjatev. Ta se lahko izvede tudi za več kupcev podjetja, če imajo ti dobre bonitetne ocene. Če ima kupec podjetja boljšo bonitetno oceno od prodajalca, lahko zadnji s prodajo svoje terjatve do tega kupca pridobi sredstva, ki so ugodnejša od najema posojila.
Na vprašanje, koliko podjetje stane prodaja terjatev, Vrankar odgovarja: »Prodaja terjatev naši banki je lahko v trenutnih razmerah ugoden in racionalen način financiranja. Za odkup terjatev z regresno pravico ali brez nje sicer obračunamo diskont in nadomestilo za odkup terjatev, celotni strošek financiranja pa je odvisen od bonitetne ocene kupca podjetja, roka zapadlosti terjatve in nekaterih drugih dejavnikov.«Faktoring sicer ne ustvarja dolga, saj banka podjetju sredstev ne posodi, ampak so vir financiranja nezapadli računi. Ti so, poleg rednega poslovanja s kupcem, osnovni pogoj za izvedbo faktoringa. »Po pregledu finančnih podatkov o poslovanju prodajalca terjatev, njegovih kupcev in podatkov o medsebojnem sodelovanju banka oceni tveganje in kakovost terjatve ter določi, katere so primerne za odkup z regresno pravico in katere brez nje,« sogovornik odgovarja na vprašanje, katere terjatve lahko podjetje sploh proda. Banka sicer izvaja tudi odkupe terjatev (z regresno pravico ali brez nje) do javnih ustanov in občin oziroma odkupe terjatev iz sklenjenih pogodb podjetij (pogodbe o blagovnem kreditu, kupoprodajne pogodbe ...).
»Faktoring brez regresne pravice omogoča prenos izpostavljenosti na samega kupca in tako ponuja podjetjem poleg stalne likvidnosti tudi možnost izboljšanja strukture bilance in njenega optimiziranja, z zniževanjem odprtih terjatev in poplačilom kratkoročnih posojil. Hkrati s tem produktom banka prevzame kreditno tveganje neplačila in obveznost pridobitve sredstev s strani kupca,« razlaga Vrankar. Za izboljševanje strukture bilanc se podjetja odločajo ob četrtletju, polletju oziroma konec poslovnega leta, z namenom izpolnitve internih finančnih ciljev ali zahtev finančnih institucij ter izboljševanja svoje bonitetne ocene oziroma finančne slike poslovanja. Sogovornik še opozarja, da ima podjetje z izboljševanjem finančne slike poslovanja in posledično bonitetne ocene sicer pri bankah tudi možnost pridobitve ugodnejšega financiranja za prihodnje naložbe.V odgovoru na vprašanje, zakaj bi jim podjetje prodalo svojo terjatev oziroma kaj je njihova konkurenčna prednost, Vrankar poudarja: »Omogočamo stoodstotno financiranje odkupljenih terjatev, zmanjšano za bančni diskont za financiranje, vendar brez zadržanih sredstev (kar je pogosta praksa v bančnem sektorju), ki se sprostijo ob prejemu plačila od kupca. Možnost zavarovanja terjatev do kupcev s strani banke pa pomeni, da podjetjem v tem primeru ni treba samim sklepati podobnih zavarovanj (s tem si dodatno znižajo svoje stroške) oziroma jim teh ni treba zastavljati v korist banke. Odkup terjatev lahko podjetja izvedejo digitalno, prek spletne platforme, ki omogoča uporabniku prijazno, pregledno, fleksibilno in brezpapirno delovanje. Smo tudi člani mednarodnega združenja Factors Chain International (FCI), s pomočjo katerega imamo možnost odkupa in zavarovanja terjatve do tujih kupcev s skoraj vsega sveta. V večini primerov brez regresne pravice.«
Delež mednarodnega odkupa terjatev pri njih vse bolj narašča. Kot pravi sogovornik, podjetja kmalu spoznajo prednosti tovrstnega sodelovanja in sčasoma izrazijo željo po njegovem povečanju. »V okviru sodelovanja s tujimi partnerji (prek sheme FCI), ki so locirani v državah kupcev, dobimo finančne informacije o kupcih, zavarujemo terjatve in pridobimo zadostne limite za izvajanje odkupa terjatev. Partnerji tudi sodelujejo pri dodatni komunikaciji s kupci v tujini in zbiranju plačil z njihove strani. To nam pomaga pri tovrstnem poslovanju in daje prepotrebno kredibilnost, saj tuji kupci zelo pogosto že poznajo takšno shemo in način poslovanja (ga tudi sami uporabljajo) ter partnerje, s katerimi sodelujemo. S tem je odveč bojazen, da bi z uporabo odkupa terjatev kupcem pošiljali negativen signal o stanju lastnega podjetja,« razlaga Vrankar.Sogovornik obenem odgovarja, da prenos poslovanja ni pogoj za vzpostavitev sodelovanja na področju faktoringa. Pogoj za opravljanje mednarodnih odkupov terjatev je redno poslovanje s tujim kupcem, do katerega nato banka poskuša pridobiti zadostno višino limita za izvajanje rednih odkupov terjatev.
Prispevek je narejen v sodelovanju z UniCredit Banko Slovenija. Dodatna vprašanja na to tematiko lahko pošljete na izvozniki@finance.si.
