»Janez Puhar, izumitelj fotografije na steklo, ni bil avtor prvega fotografskega avtoportreta oziroma selfija na svetu,« nas je opozorila Petra Puhar Kejžar, katere priimek izdaja sorodstvo z izumiteljem. Ob klepetu nam je pojasnila svojo trditev in poudarila, da ji razširjanje pravih informacij o izjemnem Kranjčanu, izumitelju fotografije na steklo, ogromno pomeni.
Zagotovo je bil to prvi slovenski selfi
»Imena za sorodstvo, v kakršnem sem z izumiteljem in fotografom Janezom Puharjem, ni, saj je živel dolgo pred mano, umrl je leta 1864. Da sem z njim v sorodu, mi je pripovedoval že oče, ki je raziskoval vse, kar je bilo povezano z njim, raziskovala pa sem tudi družinsko drevo,« pove Petra Puhar Kejžar in dodaja, da je po svetu kar nekaj Puharjevih sorodnikov. Sama se je s spoznavanjem svojega slavnega prednika začela ukvarjati leta 2007, pri čemer ji je pomagalo gradivo, ki ji ga je predal oče, članki, zapiski, pogovori, nekaj fotografij…, in znanstvena dognanja strokovnjakov, ki so raziskovali Puharjevo delo.
»Navedbe, ki krožijo o njem, se me močno čustveno dotaknejo,« poudarja Puhar-Kejžarjeva. Tako so jo zmotile navedbe v medijih, da je bil avtor prvega avtoportreta oziroma selfija na svetu. »Prvi fotografski avtoportret oziroma selfi je leta 1839 naredil Američan Robert Cornelius. To je bil selfi v pravem pomenu besede. Vse je postavil, pripravil, stekel pred objektiv in naredil posnetek,« opozarja Puhar-Kejžarjeva. Dodaja, da je za najbolj znani avtoportret Puhar verjetno imel pomoč prijateljev, saj je šlo za zelo zapleten postopek izdelave fotografije na steklo. Sicer pa je Puharjeva izumiteljska zapuščina še vedno polna skrivnosti in ugibanj, opozarja.
Kako ustrezno poimenovati Janeza Puharja, smo povprašali tudi njegovo veliko poznavalko Blaženko First iz Narodnega muzeja Slovenije. »Poleg izumiteljstva fotografije na steklo se Puharja zagotovo da navajati tudi kot avtorja prvega slovenskega selfija,« nam je potrdila. Poudarila je, da se je v svetu v zvezi s fotografijo v tistem času veliko dogajalo, tako da bi Puharju težko pripisali prvi selfi na svetu. Vsekakor pa je njegov izum fotografije na steklo zelo pomemben in poseben, ne glede na to, da je za avtoportret, po katerem ga mnogi poznajo, verjetno potreboval pomoč prijatelja, na kar nas je opozorila že Puhar-Kejžarjeva. »On je bil tisti, ki je raziskoval in iznašel postopek,« poudarja Firstova.
Izum, ki mu ni bilo para
Puharjev izum fotografije na stekleno podlago je bil v vseh pogledih nekaj posebnega. Razvil ga je spomladi 1842 in z njim izboljšal, poenostavil ter pocenil takrat drage in zahtevne fotografske metode. »Svojo izvirno tehniko je razvil kmalu po prvih iznajdbah francoskih, angleških in ameriških pionirjev fotografije, kot portretist pa je marsikaterega od njih celo prehitel,« opozarjajo v Narodnem muzeju Slovenije. Puharjeve fotografije so bile razstavljene na velikih razstavah v Londonu, New Yorku in Parizu. »Leta 1850 je svoj izum razgrnil pred učenjaki avstrijske cesarske akademije znanosti na Dunaju. Sledila je objava v tamkajšnji periodični publikaciji. Članek je sprožil plaz sorodnih objav v številnih strokovnih publikacijah po Evropi in Ameriki. Leta 1852 mu je francoska akademija za kmetijstvo, rokodelstvo in trgovino v Parizu izdala diplomo za izum in ga imenovala izumitelj fotografije na steklu, dodajajo.
Naša sogovornica, Puharjeva sorodnica Petra Puhar Kejžar, želi, da bi Kranjčani in drugi Slovenci velikega izumitelja Janeza Puharja poznali prav po tem, čeprav je razvoj fotografije pozneje ubral drugo pot. Vesela je, da se po njem v Kranju imenuje šola, njena prizadevanja, da bi po njem poimenovali še trg v starem mestnem jedru, pa so doslej naletela na gluha ušesa.
