dolenjska

FOTO: Misijonar Tone Kerin z Madagaskarja prišel oznanjevat v Brusnice

29.1.2024 | 10:00 | Besedilo in foto: L. Markelj

Lazarist Tone Kerin (na desni) je včeraj tudi uradno prevzel v upravljanje Župnijo Brusnice.

Brusnice - V Župnijo Brusnice, ki je pred skoraj letom dni po smrti dolgoletnega in priljubljenega župnika g. Alojzija Brceta ostala brez svojega duhovnega pastirja, je v januarskih dneh prišel novi duhovnik – misijonar Tone Kerin.

Kar 39 let je predano in z veseljem deloval kot misijonar na Madagaskarju, kjer je svoje življenje posvetil ljudem, ki niso poznali Kristusa. Čeprav je imel drugačna načrte, je iz zdravstvenih razlogov sedaj ostal v domovini in z dovoljenjem svojih predstojnikov - je član misijonske družbe – sprejel službo župnika v Brusnicah.

Novomeški škof msgr. dr. Andrej Saje

Janja Kerin se je zbranim duhovnikom zahvalila s posebnim sladkim šopkom.

Verniki, med katerimi je devet mesecev župnikoval generalni vikar novomeške škofije Peter Kokotec, so Kerina lepo sprejeli in kot pravi tudi sam, je z veseljem prišel oznanjevat evangelij v kraje pod Gorjance, »med ljudi z mehko dolenjsko dušo. Prvi vtisi so lepi, ljudje so dobri, in upam, da bomo skupaj dobro delovali.«

Včeraj je Toneta Kerina na mesto župnika Župnije Brusnice pri nedeljski maši slovesno umestil novomeški škof msgr. dr. Andrej Saje v družbi duhovnikov. Obred umestitve je simbolno dejanje, ko župnik pred župnijskim občestvom sprejme župnijo v upravljanje.

Škof se je Kerinu zahvalil za razpoložljivost in pozval tudi vernike, da ga lepo sprejmejo in podpirajo ter zanj vsestransko poskrbijo.

»Novemu župniku pomagajte in zanj molite«

»Župnijo sestavljate vsi krščeni, ki ste skupaj z župnikom soodgovorni za versko življenje. Župnik med vas ne prihaja kot strokovnjak za gradbeništvo ali kakšno drugo področje, čeprav se kot izkušen misijonar spozna tudi na to, temveč kot duhovnik, ki opravlja sveto službo in duhovno poslanstvo v korist vseh vas. Nanj se tako obračajte predvsem v svojih duhovnih potrebah. Zanj molite in mu pomagajte,« je škof med drugim dejal v pridigi.

Tone Kerin, Andrej Saje in Peter Kokotec

Tone Kerin je ob sprejemu nove službe izpovedal vero in obljubil, da bo službo opravljal odgovorno in zvesto. Škofu se je zahvalil za zaupanje in zbranim vernikom dejal, da bodo le skupaj in s pogumom zmogli kaj narediti in nadaljevati dobro delo njegovih predhodnikov.

»Vsi, kristjani in nekristjani so pri meni vedno dobrodošli. Vrata župnijskega doma so za vse vedno odprta, uradnih ur pa nimam,« je dejal. V župniji bi radi v bližnji prihodnosti med drugim dokončali nov župnijski dom ob cerkvi, ki že stoji in je pod streho, potrebno ga je še opremiti.Tako bo župnijsko občestvo lahko še bolj zaživelo.

Hvaležni generalnemu vikarju

Matic Vidic in Janez Jesenovec

Se je pa od brusniških faranov včeraj poslovil generalni vikar novomeške škofije Peter Kokotec, ki je bil zadnji devet mesecev njihov župnik. Kot je dejal, mu je bilo med njimi lepo, dobro so sodelovali in zavzeto delovali, sam pa je dodatno delo zmogel ob pomoči g. Janeza Jesenovca, ki mu je vedno priskočil na pomoč. Njemu se je Kokotec še posebej zahvalil.

Janja Kerin, organistka in vodja brusniškega župnijskega pevskega zbora, se je s posebnim »skladkim« šopkom zahvalila tako škofu kot generalnemu vikarju ter izrekla dobrodošlico novemu pastirju v njihovi župniji Tonetu Kerinu. Odrezali so se tudi farani in po koncu slovesne maše postregli z domačimi dobrotami, da so mnogi še radi poklepetali pred cerkvijo.

Kdo je novi župnik?

Novi brusniški župnik Tone Kerin pravi, da so vrata župnijskega doma za vse, kristjane in nekristjane, vedno odprta.

Tone Kerin se je rodil leta 1957 in izhaja iz kmečke in verne družine v Straži pri Krškem. Po odločitvi za duhovništvo sploh ni imel v mislih misijonarstva, a zgodilo se je ravno to.

»Ob koncu študija teologije v Ljubljani so nas bogoslovce med dopustom obiskali slovenski misijonarji: Janez Puhan, Janko Slabe, Rado Sušnik, Pedro Opeka, nam predstavili svoje delo ter nas obenem prosili, ali bi jim morda kdo lahko prišel pomagat. Takrat je bilo v Sloveniji duhovnikov še veliko, misijonarji pa so me navdušili. Hitro sem se odločil, da grem, hotel sem pomagati. Po duhovniškem posvečenju leta 1985 sem šel v Afriko, postal škofijski duhovnik in že na Madagaskarju opravil noviciat,« se spominja Kerin, ki so ga poslali v južni del Madagaskarja, ki so ga za oznanjevanje evangelija prevzeli slovenski misijonarji.

Ta del velja za najbolj nevarnega in zahtevnega: tako zaradi vlažnega podnebja in nevarnih bolezni kot nasilja. Nasploh velja Madgaskar za eno najrevnejših dežel na svetu.

Začetek na Madagaskarju težak

Tone Kerin (na desni) v družbi generalnega vikarja novomeške škofije Petra Kokotca (na levi), ter organistke Janje Kerin (druga z leve).

Začetek je bil seveda zelo težak – nepoznano in nam tuje okolje in kultura, drug jezik, revščina na vsakem koraku. Tone o tuji deželi skoraj ni vedel nič, in zdaj pravi, da je bilo tako še najbolj prav.

»Bil sem mlad, še brez predsodkov in neobremenjen z načinom dela duhovnika pri nas. Tam je pač vse drugače. Prva in zelo pomembna stvar je bila ta, da sem moral sleči s sebe evropejskega človeka, kar ni najlažje. Evropski človek je odprt in aktiven, malgaški pa zaprt in pasiven. Dela drugače. V mojih prvih letih med Malgaši sem spoznaval njihovo kulturo in seveda jezik,« pripoveduje. Ljudem se je približal z delom, tudi na riževih poljih, postal je eden od njih in tako so se mu odprli in ga sprejeli z njim lastno prijaznostjo.

Pa je prišla bolezen …

Pri maši je sodeloval tudi Matic Vidic (za mikrofonom), stalni diakon novomeške škofije.

Tone Kerin jim je z veseljem pomagal odkrivati radosti življenja in krščanske vere. Neprecenljiv pa je tudi njegov prispevek pri izobraževanju in razvoju – zgradil je 30 državnih šol in dve zasebni, ki ju je tudi sam vodil, pa 26 cerkva, ter nešteto cest in mostov, kot poudari, tudi s pomočjo dobrotljivosti Slovencev, ki so vedno finančno pomagali. Vsem je hvaležen.

Vesel je, da se mnogi Malgaši zdaj izobražujejo, celo na univerzah, in tudi s pomočjo botrstva iz naše dežele – brez izobrazbe pot iz revščine ni mogoča, je prepričan.

Načrtov je imel v Afriki Tone Kerin še veliko, a je prišla bolezen in vse spremenila. Odločil se je ostati v Sloveniji, kar ni bilo enostavno, saj je bil na Madagaskarju že dobesedno ukoreninjen.

O Tonetovi izkušnji hude bolezni, ter o tem, kje vidi izzive kot duhovnik oz. misijonar v krajih pod Gorjanci pa več v četrtkovi tiskani izdaji Dolenjskega lista.

‹ nazaj