Za dzud, kakor v Mongoliji imenujejo hudo zimo, ki je prizadela tri četrtine države, so značilne nizke temperature, sneg in led pa sta prekrila pašnike, zato je ogrožena tudi preskrba s hrano.
V Mongoliji je danes še okoli 300.000 tradicionalnih nomadskih pastirjev, ki so odvisni od svoje živine. "Ljudje, katerih preživetje je popolnoma odvisno od njihove živine, so v samo nekaj mesecih postali revni," je za ameriški CNN povedal predstavnik Rdečega križa Alexander Matheou. "Nekateri nimajo več hrane ali ne zmorejo več ogrevati svojih domov."
Po podatkih Rdečega križa je od novembra lani najmanj 2250 pastirskih družin izgubilo več kot 70 odstotkov svoje živine, več kot 7000 družin pa nima dostopa do ustrezne hrane, poudarjajo. V državi so sicer vse do 15. maja razglasili stanje povečane pripravljenosti, Mednarodni odbor za begunce je objavil tudi poziv k zbiranju sredstev za pomoč prizadetim.
Družine živinorejcev se namreč pogosto selijo z letnimi časi in potujejo po prostranih travnikih v državi, da bi našle nove pašnike za pašo svoje živine. Poleti nato predelujejo krmo, travo in poljščine za zimo.
In čeprav so navajeni na mongolske hude zime, se dzud pojavi, ko poletni suši sledijo obilne snežne padavine in hud mraz s temperaturami pod minut 30 stopinj Celzija. Po podatkih svetovne zdravstvene organizacije je letos zapadlo največ snega v zadnjih 49 letih. Nekateri pravijo, da je Mongolija letos v primežu 'belega' in 'železnega' dzuda, ker sneg prekriva pašnike, ki so se spremenili v led.
Čeprav so prebivalci vremenskih ujm navajeni, so te vse bolj pogoste, v zadnjih desetih letih jih je bilo kar šest, pa pašniki in živinorejci nimajo časa, da bi si med ujmami opomogli. Podnebne spremembe so 'zmotile' tudi potek štirih letnih časov, saj se je povečalo le število ponavljajočih poletnih suš in ostrih zim.
KOMENTARJI (63)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.